No, potem sem še malo razmišljala o teh tarčah in sem prišla na par idej, da so tarče (ki niso deli našega telesa ipd.), pač nekaj toliko bolj nevsakdanjega in specifičnega, da je psu mogoče lažje ločiti točno kaj želimo,.. ker roke imamo pač ves čas pri sebi in če je tarča naša roka, zna biti dostikrat karkoli počnemo s psom, malo konfuzno (ali pa tudi ne
).. druga ideja je pa da se eni poslužujejo tarč, ker so psa že prej navadili na neko tarčo in jim je lažje samo prehod narest, kot pa na novo shaping delat na novo tarčo, ail pa tretja varianta, da eni to počnejo, ker jim je preprosto všeč samo experimentiranje z raznimi pristopi in jim ni toliko važen cilj, v smislu kdaj ga dosežejo.
Sva pa danes z Jazz poskušali malo dvojnega klikanja in ker je v dežju bedno delat (fleksi v eni, marela v drugi,..kliker in sir pa..
), sva namesto na "poleg" ga trenirali kar na vaji "nazaj" (= hoja rikverc od mene) in se mi zdi, da je proti koncu kar začela dojemat. Bom pa v prihodnjih dneh bolj točno vedela ali je res dojela in ali delam prav ali ne.
Aja Azu, sedaj te tudi razumem, zakaj z box klikerjem težko klikaš dvojne klike. Sicer mi večinoma uspeva, ampak včasih se mi pa vseeno ponesreči in med prvim in drugim zašteka - samo za trenutek, ampak pomojem dovolj, da pes dobi nejasen signal.
Razlika oz luring je upravičeno imenovanovan zgolj v primeru vidne vabe.
No, tole me je tudi še zanimalo, čeprav tule ne vem točno kaj si želela povedat oz. na kaj točno se je to nanašalo, namreč sama imam še nekaj vprašanj; je tarča lahko tudi neke vrste vaba v nekem smislu ali je vaba v klikeraškem kontekstu samo tisto, s čimer psa nagradimo in kaj če mu je nagrada že samo delo in torej tarča, ki je potem nekakšen sinonim za delo, predstavlja nagrado
?