Se lahko še jaz oglasim?
Jaz sicer nimam rodovniškega novofundlandca .. mi ni žal da ga imam, ampak mi je žal, da nisem počakala in nato kupila rodovniškega. Imava (jaz in Indi) veliko srečo, da ni bolan, nima težav z zdravjem, kolki (zaenkrat) in upam, da bo tako tudi ostalo. Sama sem v nakup psa skočila na vrat na nos .. hitro .. vendar ne morem reči, da nepremišljeno. Nekaj sem vedela o pasmi, o njihovi trmi, zato sem bila na to pripravljena. Na žalost so mi vzgojo na začetku zagodli razni drugi dejavniki .. Indi je postal strahopeten .. obnašal se je tako kot čivava, ko je bil pred kakšnim večjim psom .vendar ga je vedno rešila njegova pojava. Ko je bil star manj kot pol leta ga je grozno prestrašil balon (na ogenj) in od takrat ima strašne probleme. Preživel je tudi napad psa, zato jih od takrat ne mara.
Prav tako smo zaradi njegove trme imeli par problemov glede odpoklica ter ostalih stvari. Hvala bogu se je zdaj "zresnil", zresnila sem se jaz .. zato je sedaj odpoklic že skoraj 100%. Vendar mi je zelo žal, da smo tako pozno začeli RESNO z vzgojo. Psov ... pa na žalost še zdaj ne mara - oz. mara samo manjše (vseh spolov) in večje (samo samice).
Stara sem skoraj 15 .. pa Indija komaj zadržim, zato ne vem kako bi ti (Majcek) zadržala takega teleta
Sicer pa dobro, da si se zdaj odločila, da boš počakala, si nabrala še več znanja o njufijih, ter si ga kasneje tudi kupila.
Ampak bodi pripravljena .. na goro dlak, hektolitre (
) sline, veliko trme, neposlušnosti, ko si bo to zaželel.
Pazi se, ker, če ga ne boš že na začetku naučila, da si ti gospodar ... boš postala služabnik svojemu psu - tega ti pa ne želim, ni dobro