Hvala za skrb, Aska. Bony je OK, samo še nekaj tednov bo trajalo, da se tam dlaka spet zaraste. To mi ni ravno všeč pri tej pasmi, da je tako kratkodlaka, da se vsaka praska takoj pozna. Pri mojemu Rexu se nič ni poznalo pa če je imel še takšno rano... No, bistveno manj...
Mi smo imeli kar malo zabave. Moja Loti je bila spet navidezno breja, na srečo je imela pol manj mleka, kot ponavadi, ker sem takoj reagirala in jo hladila z ledom, tuširala z mrzlo vodo, ji vzela njen brlog, vse igračke, predvsem pa je kar naprej hodila z menoj, da ni mogla guncati afne z njenimi mladiči. Pa sem mislila, da me bo kap. Enkrat, ko smo bili dol, je nekam izgila, prišla k meni vsake toliko preveriti, če sem še zunaj, priti pa kar ni hotela. Sem šla seveda pogledati, kaj je ta blondinka mala spet ušpičila. In me je res skoraj kap. Ne vem kje je našla tri mačje mladičke, še izjemno majhne, ker niti gledali še niso, so pa že skoraj začenjali, se stisnila k njim in jih grela. Oni pa so - mene je skoraj kap - pri njej sesali. Nisem si mislila, da so mačke tako čudne, da ne pogruntajo, da tisto mleko ni od njihove mame... No, vsaj mislim si, da ima gotovo drugačen okus. No, pa je šlo po zlu vso moje prizadevanje, da ji ja vzamem njene plišaste mladičke, željo po kopanju gnezda itd. Seveda je šla na vrvico in bila meni malo bližje. Hja, potem me je bilo pa strah, ker sem se bala, da mama tistih mačjih kepic ne bo več prišla, če bo zavohala psa v njenem gnezdu. En dan sem opazovala, a nisem videla nobene mačke tam, tako, da sem hitro šla kupiti umetno mleko in tako sem se en teden zabavala s tem, da sem dajala flaško enkrat mojima dvema hčerama, potem trem mačjim mladičkom... In kaj je pri vsem tem najbolj čudno - ja to, da Loti preganja vse mačke, potem jo vidiš pa kot najbolj požrtvovalno mačjo mamico. No, preganja premikajoče se mačke. Če v miru sedijo ali ležijo, je ne zanimajo. Škoda, ker takrat nisem imela fotoaparata pri roki, ker bi to bila slika desetletja. Mož in drugi mi seveda verjeli niso, da jih je Loti hranila in bila z njimi nežna, ker poznajo to vztrajno mačkolovko. No, to, da je naenkrat hotela delala gnezda na vseh kavčih, posteljah itd. še niti ni bilo najbolj grozno. Hujše je njeno nenehbo cviljenje in zavijanje, kot je bila sama. Seveda je bilo to najhuje poslušati ponoči. Zavija kot ta pravi volk. Seveda smo se hitro zmenili, naj ne dela alarma, ker ne rabi ne gnezda, tudi mladičkov nima... Huh, bo prav zabavno čez pol leta, ko bo prvič začela okušati radost materinstva...
Potem smo bili pa malo bolni - hči nekaj dni čisto otečena od pika čebela, moža je zvil slepič in je končal pod skalpelom v bolnici, pa še enega ježka smo reševali, ker ga je malo povozil avto in je imel eno nogico fuč. A na srečo sem bila dovolj hitra, da je veterinar uspel tisto nogico odrezati in danes smo ga izpustili ter ga kontroliram, kako se bo znašel Ko sem poklicala v zavetišče, so mi rekli, da se ježki zelo dobro znajdejo, ker ne tečejo za hrano in ne potrebujejo tako nujno nogic. Bom vesela, če mu res uspe. Seveda je bilo zabavno, ko je hotela Loti še njega imeti za svojega mladiča in ga je hotela nekako zvleči v svojo kletko... Skratka, precej zanimivo smo.
Ta teden je malo črn v pasjih časopisih v naši vasi. Najprej so se trije vaški pasji freelanderji v ponedeljek stepli in to na smrt, tako, da je en takoj bil mrtev, dva pa potem tudi toliko ranjena, da ko sem poklicala veterinarja, da pride, ju je lahko samo še uspaval. Seveda sem šla do dveh lastnikov (za tretjega ne vem, kateri je) in jim to povedala, pa so samo zamahnili z roko, češ, OK, ena lačna usta manj. Res ne morem razumeti ljudi in njihovega odnosa do psov. Sem jim pa seveda pustila račun za plačilo evtanazije in oba sta ga pred menoj strgala in me nahrulila, da nikoli nista za psa dala prebite pare, pa tudi sedaj ne mislita...
Prihodnjo soboto se že veselim, da se znova srečamo z mladički. Organiziram drugo cepljenje in pridružilo se nam bo še nekaj mladičkov prejšnjih legel iz Ljubljane in bližnje okolice. Če koga zanima, lahko pride pogledati in malo poklepetati...
Sama pa trenutno raziskujem, kako bi vzpostavila stik z lastnikoma MTjev, ki sta bila letos na evropskem prvenstvu v agilitiju, da malo izmenjamo izkušnje o treningu te pasme v agilitiju. Verjetno se zapeljem na kakšno tekmo v tujini, kjer bosta nastopala in se spoznam z njima.
Dobila pa sem že vse podatke za majice, kape in koledar, tako, da če se kdo zanima, naj pove, ker grem kmalu v konkretno akcijo...