No, jaz sem si pa vzela čez vikend pol noči čas in temeljito preštudirala vse evropske psarne MTjev, ki imajo seveda svojo internetno stran. Potem pa sva imeli debato še s sodnico, ki je zelo dobra poznavalka pasme. Ugotovili sva, da se je vzreja teh terierjev zelo izrodila in se praktično nihče več ne trudi iskati pasemsko najbolj skladne pse za legla. Velika večina jih je previsokih, druga večja napaka je strma okotenost predvsem spredaj, tretja predvsem italjanska napaka so ogromna ušesa, precej skandinavcev in angležev, ki so meni po standardu najbližji pa ima tan odtenke praktično bež. To so bile samo grobe napake, imam pa doma veliko skic s popravki, ki sem jih dobila. Tako sem tej sodnici prepustila, da mi v prihodnjih dveh letih poskusi dobiti najbolj pasemsko skladne predstavnike, s katerimi bom nadaljevala vzrejo. Za mojo Loti je rekla, da je izredno lepa predstavnica pasme, zelo skladne, da ima lepo glavo in je izjemno simpatična, predvsem pa ravno prav visoka. To, kar lahko še popravim je malo temnejši odtenki, še manjša in bolje nošena ušesa ter malo manj strma okotenost zadaj. Od kombinacije z Ajkom enako kot jaz pričakuje izboljšano držo in velikost ušes ter nižje mladičke, barvo pa bom morala popraviti s temnejšim samčkom. No, vesela sem tako strokovnega mnenja in njene pomoči, saj sem ji rekla, da si želim v roku 10 let vzrediti zopet kar najlepše pasemsko idealne MTje. Rekla je tudi, da se vzreditelji premalo posvečajo socializaciji mladičkov, zaradi česar je dosti predstavnikov te pasme resnično plašnih, kaj šele, če odraščajo, kot pri množilnih vzrediteljih izven kroga družine, v ločenih prostorih in večino časa celo v majhnih kletkah. Mi je bilo po tem, kar smo s Petro in Casperjem videli v Vrtojbi jasno, o čem govori, saj je tam ena italjanska psička pobegnila iz kletke in prestrašeno cvilila in divjala po dvorani polni psov, kot se ji je kdo približal, se je vrgla na hrbet. Joj, prav težko smo jo gledali...
Torej, vesela sem, da iščem kar najboljšo pot, tudi sama še spoznavam, kaj je ideal za to pasmo. Tako imam za prihodnje 5 let v planu uvoziti dve psički in dva psa iz tujine, najverjetneje Velike Britanije in Skandinavije. Seveda pa bom potrpežljivo čakala na pravega mladička. Ko kaj najdem, seveda sporočim veselo novico.
Povedala je tudi, da se je pozanimala tudi po Ameriki in to pasmo uporabljajo tudi za terapevtskega psa, predvsem v šolah, vrtcih, skratka med terapevskim delom z otroki, tako, da si bom prizavedala to vpeljati tudi v svoj svetovalno-terapevtski poklic.
Mimogrede smo se čez vikend smet videli, v soboto smo naredili ogromen krog čez barjanske travnike s Panajo, v nedeljo s Charlote in Casperjem. Res sem vesela, da vsak vikend vidim vsaj enega svojega kužka, ter da so tudi lastniki željni, da se srečujemo.