Ne, ne požro jih, samo podavijo jih. Vsaj pri mojih dveh je tako, da Loti razbrska in je sposobna vztrajati tudi pol ure, da pride do gnezda, ko vse razkoplje, pa nekako pokliče Bony, ki zadavi vse živo in potem oddideta dvignjenih repov vse ponosni, ker sta 'ubili sovražnika'. Pa saj je to koristno, a ne? Namesto, da bi bili veseli... Jaz sem rekla, da jo bom kar na svoj vrt privezala, ki je prepreden z rovi od teh glodalcev - saj niti ne vem, kaj je moš, kaj voluhar in kaj rovka...
Ampak po naši lepi travici v novi hišici mi pa tudi približno ne bo kopala...
En mladiček - ta najbolj luštkan in najmanjši samček, ki bo Mantera Champion in še čaka na kakšnega agilitaša, da mu da možnost dokazati svoj talent, je že dvignil prvi ušesek... In kar lepi se name...
Sedaj treniramo tek čez drn in strn, malo skokov čez luže, pa v nepokošeno travo, kakšen tunel iz vej, pa kakšen nižji jarek... Eni neustrašno skačejo in še pogledajo ne, kam, manjša samička, Charlotte pa cvili na drugi strani in čaka, da ji pomagam...
Slikic pa, no, slikam že veliko, a kaj, ko mi ne rata... Sicer pa, še nekaj dni si jih lahko v živo ogledati, prvi gredo že v četrtek zvečer...