A lahko spet vprašam, dragi Bariton, zakaj je spet treba najedati? Vsak ima pravico povedati svoje mnenje o katerem koli psu. Sama s tem nimam težav, ker nisem toliko zatrapana v pse, da če mi jih kdo skritizira, to jemljem kot oseben napad. Sem pa malo prezrela za tako obnašanje... IN tudi Teja ni imela nobenega namena kritizirati Ajka, povedala je svoja opažanja, ki so seveda pozitivna in negativna in to se mi ne zdi nič narobe. Če se ti zdi pravilno, da se vse pse samo poveličuje in hvali, se mi to ne zdi fer do vseh, ki jih nek pes zanima. Če boš pogledal na kakšnih tujih forumih, boš opazil točno take pozitivne in negativne opise določenega psa, sploh, ko se kateri vzreditelj javno, na forumu zanima za paritev plemenjaka ali kadar se kupuje odraslega psa za plemenjaka. Tu ne vidim nič spornega, dokler se izključno ne kritizira in to z namenom na enega psa vreči hote slabo luč...
Osebno sem bila prav vesela, ker je Teja zelo lepo opisala Ajka, glede na to, da ni ravno vešča kinološke govorice, je pa kot laik zelo lepo povedala. Ajk ima izredno simpatično glavo, meni osebno ima pretemen odtenek svetlo rjave barve po glavi, krasna majhna ušeska, zelo nabit je, tudi dlako ima drugačno kot moji dve, krajšo in bolj ostro, nima pa čisto nič hrtovske hrbtne linije, kot sem je vajena pri MTjih. Z njim parim, ker je za to pasmo prenizek, a sem točno takšnega samčka poterbovala, ker je moja Boni previsoka. Kot drugo, želim s paritvijo z Ajkom izboljšati velikost in nošenje ušes, kar pri večini njegovih mladičev opažam, da mi je uspelo, no, nošenje, velikost ni kaj bistveno manjša. Meni osebno je tudi njegov zadek čuden zato, ker ga opazujem, da zaradi toliko drugačne strukture ne zna kasati ali kaj. Ne vem, ga nisem poznala od majhnega. Ampak, kolikor poznam standard in kar nekaj MTjev, se mi to ne zdi idealno. Kar se zob tiče, ima zame res katastrofalne, nujno potrebne kirurškega čiščenja kamna, sicer se bojim, da niso zobje že preveč poškodovani. Sumim, vem ne, ker nisem veterinar, ki to zna bolje videti. Sama čistim zobe psicam samo po tem, ko imajo legla, ker takrat za mladiči pojedo veliko mehke hrane in se tudi obloge zato močneje nabirajo na zobeh. In nič se ne branita, če jima ene dvakrat letno sčistim zobe z encimsko zobno pasto. Čutila sem se dolžno opozoriti lastnico o stanju zob, vendar je rekla, da ona tega psom ne počne in njeno mnenje upoštevam... Vsak naj bo odgovoren za svojega psa in naj ga neguje tako, kot si on misli, da je zanj najbolje.
Ajk ima finsko značilen značaj, predvsem je smotan v odnosu do drugih psov, kar opažam tudi pri drugih finskih primerkih te pasme in kar mi potrjujejo tudi vzreditelji ali kolikor poznam lastnikov. No, sama Ajkove agresije do psov še nisem doživela, ker gremo vedno se zdirkat na samo... Opažam, da nima nič lovskega nagona, da nič ne koplje, nič ga npr. danes nista ganili frfotajoče se vrane, ki sta se učili letati... To je še eno, kar sem želela s paritvijo z njim izboljšati, da vsaj nekaj mladičev ne bi imelo takšnega lovksega nagona kot Boni ali Loti, čeprav sta toliko poslušni, da ju komot obvladam.
Je pa izredno poslušen, komot ga imam na sprehodih, kadar nismo ob cesti, spuščenega, lepo prihaja in to mi je zelo všeč. Ja, ni mi všeč njegova razvada nacejanja in seveda pitja iz luž. Tudi za razliko od mojih ni med čistimi, da se bo ogibal da ne bo stopil v blato, luže... Ful všeč mi je pri njem, ker se tako hitro nalula, kar ni značilno za samce. Res je, da vsake 5 metrov ali manj dvigne taco in tako se v 100 m gotovo do konca odtoči. Pa ful hecno mi kaka. Saj veste, da izgleda, kot da se pes zvije v klobčič, no, on izgleda čisto drugače, ne znam razložiti kako...
Sicer mi Ajk deluje, ne vem živčno ali kaj. Ne zna biti pri miru, ne zna umirjeno hoditi, ves čas mora nekaj divjati, če ga skušam umiriti, postane kar živčen. No, predvsem zvečer, ko dam že otroke spat, pospravim ostale tri psice in takrat je ura za crkljanje Ajka. Takrat je pa prava mazica. Se spraviva pod deko in ga zmanjka v manj kot minuti... Zelo rad in lepo se vozi v avtu. Sicer ne leži, kot moji dve, a ne skače po avtu. Do otrok je bolj brezbrižen bi rekla, sicer se Petra vsak večer spravi za skoraj eno uro igrati s psi (to bi bilo za posnet...), kar pomeni, da ji nosijo igrače, ona jim meče, potem se z njimi vleče zanje. In DeeDee komot vzame igračo in počaka, da ji jo Petra vrže, Ajk je pa bolj neučakan in grob, ji iz rok iztrga in ji noče spustiti, raje bi se trgal in ob tem posesivno renči. Če sta še moji dve psici zraven, potem itak Boni prevzame vlogo policaja, ki takoj, ko se pri kom čustva preveč razvnamejo, plane vmes in umiri strasti. Zakaj se čuti poklicano to početi, mi ni jasno. In bistveno bolj živahen je, kot npr. moji dve. Ti dve prideta s sprehoda in gresta spat, on pa še kar divja po stanovanju in se umiri šele, ko ne dobi nobenega partnerja za igro. Mene to ne moti, ker imam rada živahne pse...
KO dobi za jesti ta finski samček tako grdo hlasta kot moji dve, kadar ju hormoni kaj razganjajo. In opazila sem, da je takrat, ko ime skledo s hrano ali vodo pred seboj, posesiven, renči, če si preblizu. Tega vem, da bi ga sama takoj odvadila, če bi bila njegova lastnica. Karkoli ima v ustih, čuva in renči. IN to se najbolje pokaže, ko se s Petro igrajo in takrat ob renčanju igro prekinem. Danes ga je Petra nazjala, naj neha renčati, sicer se bo nehala igarti z njim in je bilo opazno bolje. Je izredno inteligenten, zelo hitro se uči, hitro je pokapiral pravila za pse pri naši hiši in se kar hitro sprijazni, kadar dobi kakšno prepoved ali ga dam počivat, ne protestira, se pravi, da nima tako močnega značaja, kar je tudi plus.
Ajk vidim, da je še en MT, ki je dosti bolj na pse, kot na ljudi, tudi lastnica ga je dobila, kolikor vem, ko je imel okoli 13 tednov, ko je davno prepozno za to, da bi se nanjo pes tesno navezal. Mene je precej jezilo pri Ajku prvi večer, ko je prišel, ker mi je začel markirat po hiši in potem sem si vzela naslednji dan zanj čas in ga tega začela odvajati. No, sedaj vidim, da mu lahko že komot zaupam, ker mi ne markira več. Tudi misli samo na osvajanje in naskakovanje. Teja je pozabila povedati, da se je danes spravil na svojega lastnega sina... Očitno je težko biti nekastriran...
NE, Ajk ni plah, lepo se ga da celega prebožati tudi od čisto neznanega človeka. Je pa res, da kadar je v družbi drugih psov, predvsem psic, je tako obseden z njimi, da človeka še vidi ne in seveda dosti bolj dirka za psi in takrat začasno odpove poslušnost. A to se mi ne zdi nič tragičnega, pač stvar, ki se jo z dosledno vzgojo lepo odpravi. So pa MTji kot pasma zadržani, se pravi, ne bodo skakali na vsakega človeka, ampak rabijo nekaj minut časa, da človeka spoznajo, potem pa se mu sami približajo. Kadar so plašni, kar sem na razstavah močno opazila predvsem pri italjanskih in vzhodno evropskih primerkih, potem se jim nimaš šanse približati na en meter ne v prvi minuti, ne pol ure kasneje, tudi bežijo pred dotikom, imajo rep med nogami, kadar jih božaš. To je zame plašnost in tega niti moja Boni, ki je bila res ekstremno plašen mladič, več nima.
Kadar je nekaj časa v kletki, začne lajati in dva dni sedaj opazujem, zakaj. Baje pred kakšnim letom ni lajal. Glede na to, da takoj neha lajati, kot se mu oglasim, sklepam, da ga je strah biti sam. Zagotovo pa ne morem trditi, ker ga premalo poznam.
Skratka, Ajk je zelo zanimiv predstavnik svoje pasme, za moji dve psici se mi je zdel idealen glede na izboljšave, ki sem jih želela doseči pri mladičih, a ni idealen, tako kot tudi za sedaj še nisem srečala idealnega MTja, mi je pa Casper zelo blizu ideala - zanima me samo še višina in malo močnejše odtenke tan barve bi si želela in malo manjša ušeska... Tudi značaj mladičkov je iz legla v leglo boljši, se pravi, da sem na pravi poti glede socializacije v leglu...
A se bodo sedaj strasti pomirile. Sicer pa Teja, ne bodi prizadeta, če se oglasi tak 'poznavalec' vzreje in kinologije nasploh, kot se je izkazal Bariton. Če bi se mu dalo prebirati druge teme, bi opazil, da tam pa res opravljajo, se pravi s slabim namenom govorijo negativno o enem psu. A po mojem bi imel na forumu preveč dela, če bi se drznil na vsakega, ki se mu zdi kakorkoli sporen, obešati... In verjetno mu ne bi bilo najbolj všeč, ko bi se preveč ljudi spravilo nanj zaradi njegovih obsojanj... In ja, Bariton, sedela sem ob Teji in ji narekovala... Imela je priložnost opazovati psa in si ustvariti predstavo o njem, ki jo je tudi zapisala. Sem prepričana, da bo še kdo, ki ga bo videl, vsaj upam, da me kdo ta teden obišče, povedal svoje mnenje. Laično, pa vendar... Kot plemenjak se je Ajk izkazal kar dobro, čeprav opažam, da ima mnoge gene Bonina stran prevladujoče. Seveda pa čakam, kakšni bodo letošnji mladički, ko odrastejo... Živa je še vedno za pojest lepa...
Še enkrat: če ob tem nimate slabih namenov, potem se mi ne zdi sporno govoriti negativno o enem psu. Zame je to kriterij, ki mi zadostuje. Normalno pa je, da ima vsak pes dosti dobrih in dosti slabih karakteristik, kot vidite, sem sama zelo objektivna in povem vedno oboje, ker želim prikazati psa takega, kot je, kot ga sama vidim in če le morem kaj od opaženega preverim tudi pri lastniku.
Kar se čiščenja zob tiče, imam sama drugačno mnenje. Vsak lastni se ima pravico odločati o tem, kako bo negoval in skrbel za svojega psa, do stopnje, ko je načeto zdravje psa zaradi lastnikove nevednosti, nepravilnega odnosa do psa ali nevolje ukvarjati se s psom. Od te stopnje naprej pa se mi zdi, da te pravice nima več, ker torej zavestno dopušča, da se psu dela škoda na zdravju. Če smo že pri zobeh: dokler se na njih ne nabira rjava umazanija, obloge, jih ne rabimo čistiti, Boni je manj kot pol leta mlajša od Ajka, pa ima bistveno bolj bele zobe, pa ne zato, ker jih obsedeno čistim, sem povedala, da ji mogoče trikrat na leto največ. Je pa res, da sem se že pri svojem Rexu začela zanimati, katera hrana povzroča večje obloge in kako si lahko pes na naraven, bolj pasji način sam čisti zobe. In pač ta spoznanja upoštevam in jih prenašam na lastnike svojih mladičkov ter vse, ki me za mnenje vprašajo.
Kar se javnega razlašanja karakteristik nekega psa tiče: sama vem, da ko bom dajala na svojo internetno stran opis mojih plemenjakov, bom o njih napisala JAVNO (čeprav ne bodo moji psi) realno sliko tako njihove zunanjosti kot tudi značaja. To se mi zdi preprosto fer do tistih, ki so res dobri vzreditelji (žal jih skoraj ni) in res vestno izbirajo samce s točno določenimi karakteristiki, ker težijo k izboljšanju pasme. Lastnik, ki mi javne objave prednosti in slabosti njegovega psa ne bo dovolil, ga pač ne bom dala na svojo internetno stran. Ta si lahko mirno naredi svojo stran in ga oglašuje. In sama bom kot plemenjake objavljala resnično svoje najboljše mladiče, ki jih drugim priporočam za izboljšanje njihove vzreje in so resnično kar najbližje fizičnemu in značajskemu idealu standarda pasme. In prihodnje leto, ko bom prve svoje mladičke dala v tujino, bom tudi za Loti, ki bo mama mladičkov njene pluse in minuse napisala, da bodo bodoči lastniki, ki so tudi vzreditelji in bolj izbirajo pse za svojo vzrejo, točno vedeli, kar se lahko pričakuje iz določenega legla. To je zame fer plej, ne pa da pišem in prosim za či boljšo vzrejno, agilitaško nadarjeno psico in dobim Boni, ki je vse prej kot to dvoje... A sama imam toliko kinološkega znanja, da sem zmogla Boni usposobiti za nestresno življenje in jo kar dobro socializirati, se mi zdi pa ne fer takšnega mladička, kot je bila sama, komurkoli dati, sploh če ni izkušen kinolog... Sovražim pač prikrivanja in laži s strani vzrediteljev na temo, da govori samo najboljše o svojih psih, o pasmi, o mladičkih. Sem v teh letih spoznala precej vzrediteljev različnih pasem in me boli njihov pristop. In sama sem sklenila, da bom precej drugačna. V večje zadovoljstvo teh, ki se zanimajo za moje mladičke in za plemenjake. Kdor me kliče za mladička, se najprej temeljito pogovorim, čemu ta pasma, kaj ga je pritegnilo, potem mu pluse in minuse pasme, hočem, da že kar nekaj prej spoznajo kakšnega predstavnika pasme, opazujejo, spremljajo pasmo in se šele po temeljitem premisleku zanjo odločijo. To je zame kar dobra garancija bodočega odgovornega lastnika...