Pozdravljeni vsi skupaj!
Hvala vsem za voščila za tole leto. Tudi jaz vam želim vse naj, predvsem pa, da bi vas kužki vsak dan bolj razveseljevali.
Mi smo bili tudi čez praznike precej pasje-potepinski. Najprej se nam je pred božičem pridružil za nekaj dni Byron, kateremu sem vsak dan priskrbela nekaj pasje družbe, da se začne s kužki kaj bolj igrati. In tako smo hodili vsak dan po kosilu, ko smo dali vsaj eno naše živo srebro v posteljo, po naših travnikih na pasje dirke, pa enkrat na Rakitno, kam dlje pa nismo šli, ker smo imeli otroke bolne. Je pa tale Byron en tak srček - sploh ne veš, da je pri tebi. Se zunaj nadirkamo, nekaj časa za menoj hodi mirno in tiho kot senca, potem si je sam zbral, kje hoče spati, sem mu tja dala posteljico, se zavali vanjo in počiva. Boni se je še najbolj igrala z njim, Loti pa se je umikala, ker je bila konec gonitve in ji psi niso nič kaj dišali. Seveda obiski pomenijo ponavadi tudi za moji dve kuži hudo razvajanje, tako, da jih imata rade.
Pred novim letom smo pa dobili pisano pasjo druščino petih kužkov iz blokovskih naselij, ki se strašno bojijo petard, tule pa nismo bili ravno sredi fronte, pa tudi iz preteklih let imam izkušnje, da očitno znam kužkom narediti to njihovo grozno silvestrsko noč kot bolj prijetno in mirno. Tako smo za silvestrovo šli popoldne najprej se fino nadirkat na travnike, komur ni bilo dovolj, smo še okoli hiše in v njej noreli, moji dve hčeri sta itak navdušeni nad novimi pasjimi prišleki, ko smo dali otroke spat, smo se pa s kužki zvalili pod oddejo in zadrnjohali ob prižgani TV. Res ni kaj preveč pokalo, pa tudi kolikor je, sem videla, da kužkom ni bilo kaj hudega, ker smo bili vsi skupaj. No, moji dve kuži sta se požvižgali nanje, sta spali pri sebi. Po polnoči, ko je vse potihnilo, so dobili vsak majhno pozornost za darilo in smo skupaj zaspali do jutra, ko smo šli na krajši sprehod, ob 11h sem se pa zmenila s kolegico, ki je prišla iz tujine, da gremo na daljši sprehod. Je bilo prav zanimivo, ker smo bili bolj sami na travnikih, očitno so ljudje še spali.
Ko smo se tisto popoldne poslovili še od zadnjega pasjega obiskovalca, smo pa takoj dirkali malo v mesto se sprehajat, pa kasneje dvakrat na morje, pa na Rakitno in bližnje travnike, v bazene in malo po nakupih, pa dvakrat v dom babico obiskat in seveda na kar nekaj obiskov, seveda bolj pasjih, kjer jahko pridem z mojima dvema pesjanarkama, pa mi smo imeli tudi kar dosti pasjih obiskov, tako, da nam dolgčas res ni bilo. Dvakrat sem šla tudi v zavetišče sprehodit po dva psa in pripravila eno veliko vrečo dek, rjuh, brisač, pregrinjal, raznih priboljškov za tja. Tako, da če boste kdaj imeli kakšne stvari za kužke, ki jih ne boste več potrebovali in bodo še uporabne jih ali meni prinesite ali dajte komu drugemu, ki gre v zavetišče ali pa jih kar sami tja odpeljite.
Skratka, prazniki so bili čisto simpatični, veliko smo bili skupaj, veliko smo se nadirkali zunaj. Moji dve pesjanarki sta sploh čudne sorte, ker hočeta tja od 11h pa do 14h biti več zunaj kot notri. Sploh, kot se sonček pokaže, jima dam deko, se zavalita nanjo in se sončita. Saj vem, to bo, sonček jima manjka, zato pa smo šibali vsepovsod in lovili sonček. Sploh na morju je bilo res čudovito sončno in brez oblačka. Slikala pa nisem kaj dosti, sem raje bolj uživala s kužki. Se bom drugič naslikala.
Pa spoznala sem kar nekaj ljudi z njihovimi simpatičnimi štirinožci, ki jih bom v prihodnje povabila na naša pasja dirkanja, če bodo le utegnili. No, kdaj imate kaj čas, da se vidimo? Kako ste ta vikend? No, pojma nimam, kakšna je napoved... Če bo sonček, je seveda najlepše. Danes naj bi sicer dobili novo pošiljko snega, pa ne vem, kje je ostala. A toliko, da se mi nakepamo, ga je gotovo dovolj...