Yo ne obupat! Vse se bo s dovoljno mero potrpljenja, volje in časa porihtalo.
Saj nisem obupala
Habibi je tak srček, res.
Že malo rajši je, tako da s težo verjetno ne bo težav, ker tudi nima nikakršnih težav s prebavo. No, vsaj to.
Če bo ostal brez zob, bo pač brez zob, saj tudi zdaj ničemur ne služijo (razen aromi iz njegovega gobca)
Kar se učkov tiče, pač tako je. Sem sumila že takoj na začetku, pa so me nekako vsi prepričevali, da ni slep. Tu v stanovanju se itak že znajde, na klasičnih sprehodih tudi. Samo meni se je pač zdelo, da pa ni OK. Ko z njim npr. malo zamenjam ustaljeno pot na sprehodu, se mi cel nasloni ob nogo in upočasni korak. Ja, pa če ne vidi... Oz. na levo oko, na katero še malo vidi, vidi zelo slabo, najverjetneje samo sence oz. obrise. In seveda posledično najslabše "vidi" na večernem sprehodu, zato hodiva počasi in pazim, da se mi kam ne zaleti. Malo težav zagotovo bova imela v prihodnjih dneh, ko se bo preselil, saj se bo moral navaditi na novo stanovanje in nove poti za sprehode. Ampak se bova vsaj losala neskončnih stopnic. Sem razmišljala, da bi ga prve dni med svojo odsotnostjo puščala na hodniku (cca 15m2), da se nima kam zaletet ali si kaj naredit?
Aja, nogica je bila res zlomljena, ampak zlom je star in zaceljen, kakor je pač zaceljen, tako da bomo to pustili lepo pri miru.
Gluh je tudi kar precej. Na ime sicer sliši, samo malo glasen moraš bit včasih. Pa, ko gremo mimo njega, ga vedno malo "opozorimo", ker mene je med prestopanjem čez njega že prevrnil, ko je skočil pokonci ravno, ko sem ga prestopala (me ni slišal). Ker je velik, me je malo dvignil, ker nisem hotela ravno sedet na njemu, sem potem seveda "odletela".
Takle mamo.
Še vedno nisem vidla nobene slike Habibija.
Bojo, bojo
Malo me časovno baše selitev...