Danes vam sporočam najbolj žalostno novico
Našega ljubčka ni več. To vam pišem pa še sama ne verjamem. Takšen splet okoliščin, da ne vem kako bom to prenesla.
Če začnem od začetka. Bil je september mesec, ko sem po sedmih letih zdravljenj zaradi spontanega splava izgubila otroka. Oktobra mi je mož prinesel domov malo kepico, katera mi je počasi vrnila voljo do življenja. Pse smo imeli že prej in od starosti so tudi umrli. Vendar Schizzo je bil zame nekaj več.
Kakšen mesec nazaj smo dobili še bokserja Figota in ker je bil dopust že rezerviran smo se odločili za varovanje. To smo kasneje ko možu niso odobrili dopusta odpovedali. Na dan potovanja pa zvemo, da si je šef premislil in da lahko odpotujemo. Tako sem na pomoč poklicala očeta kateri se je za ta teden preselil k nam domov za varovanje. Za družbo Figotu, kateri še ni povsem domač, smo doma pustili tudi Schizota, kateri je sicer vse dopuste preživel z nami (oba pa tako daleč nista mogla z nami).
Odpotovali smo včeraj, danes zjutraj me pa kliče oče z to strašno novico. Schizzo se mu je pred hišo zmuznil, skočil čez zidek na cesto in direktno pod avto. V eni sekundi je bilo vsega konec. V slepi ulici polni otrok, psov in odraslih je prišibal en norec, zbil Schizota in odpeljal ne da bi se ustavil. Revček je bil na mestu mrtev.
Sedaj ko vam to pišem sem preko 1000 kilometrov od doma, objokana kot še nikoli - na dopustu ki je postal vse prej kot to. Doma moj oče, tudi on objokan z občutkom krivde, čeprav je nima.
Domov ne morem, do dopusta mi ni....ne vem kaj naj naredim, ko pa ne morem nič. Edina želja je zavrteti film nazaj. Se to da?
Oprostite za ta dolg klobčič ma sem morala dati ven iz sebe.
Imate kakšen recept za lajšanje bolečine?