Tako, da vas malo seznanim z novostmi....Kontaktirala sem kar veliko vzrediteljev, iz kar...celega sveta
Pri vseh so bili odgovori enaki, nihče ne vidi težave v sobivanju moje Noore z salukijem. Vsi so navdušeni, da bi pes živel v stanovanju, skratka, menijo, da ne bi smelo biti težav. Pa smo prišli čez eno oviro
Zdaj nas čaka še druga, malo večja
Zapičila sva se v čokoladkota...Na obsežen seznam psarn, ki so mi pri srcu, sem zraven dopisala, kateri imajo največje možnosti za čokoladice. Jah, ni jih kaj veliko...Zato sem se odločila, da bom pač čakala. Ni mi nevem kakšna muka bila sprejeti to odločitev, ker ne bi bilo nič narobe, če bi bila Noora ob prihodu mladiča malce starejša. Po branju vsega vsepovsod, se mi zdi, da bi bilo to še najpomembnejše...Sem pa ugotovila, da bo dobiti čokoladnega salukija kar muka, ko so tako redki...Vsak vzreditelj mi je po svoje razložil zakaj je temu tako, se moram pač spijaznit. Lahko bi vzela kremastega, ali belega, ki sta mi tudi zelo všeč, teh legel je kar precej, zelo kvalitetnih...Ampak so mi čokoladkoti tako prirastli k srcu...da ne morem ga "ne imeti" doma
V ZDA je čokoladkotov več kot pri nas.Vseeno nisem zasledila nikogar, ki bi leglo načrtoval. No, zdaj pa imam čas o pasmi raziskovat in odkriti še tisto, kar ne vem....