Tema: Ali pasma psa vpliva na vaše zahteve pri šolanju?

[aska]

Da, pasma vpiliva na zahteve o šolanju psa-po mojem smislu. Če bi hotela psa za Agility bi si kupila borderja, avstralca, malamuta oz. nekaj kar je pač primerno za agility in nikakor ne kakšnega bernskega planšarja ali novofoundlandca oz. nekaj v tem smislu. Upam, da ste me razumeli 

Hm no AM-ji pa res niso ne vem kako primerni za Agilty Da se pa to delati z vsako pasmo, tukaj ne vidim ovir

lp

[majcek]

Jasno mi je, da ga ne morem "siliti" v zadeve, katerih že fizično ne zmore (npr.eksplozivnih pasjih športov).

tole mi pa ni čisto jasno
a ma to sploh kakšne veze s tem kar je napisala tjaša? človek božji napisala je svoje mnenje ti si pa napisala nekaj čisto x
mi lahko razložiš kakšna je povezava med tjašinim odgovorom in tvojim??
in razloži mi kaj je zate eksplozivni pasji šport, ker mopsi se lahko ukvarjajo z večino pasjih športov.

[Teski]

Mislim, da ni toliko odvisno od pasme, kot od karakterja samega psa. Če sem prav razumela, namreč govoriš o želji do dela in ne o sposobnostih psa. V tem primeru je potrebno (le) ugotoviti kak način ukvarjanja s psom (šolanja) psu ugaja in ga zmotivira za delo. Je pa to zelo težek zalogaj in lahko po raznih neuspelih poskusih precej jemlje energijo.

S Kayo (buldoginjo) sem imela velike probleme naučiti "se" vaje sedi-stoj pri RO. Ampak se mi je hvala bogu na koncu posvetilo in ratalo. Ker sicer sedaj ne pilim ravno tega, še vedno ni 100% zanesljiva, vendar očiten napredek pa je viden. Drugi primer pa je ta, da me psica, ko je bila majhna sploh ni "šlivila", ko sem jo poklicala, še če sem odkorakala stran mi ni sledila. Prepričana sem bila, da ne bo nikoli navezana name in me poslušala, na koncu pa me bolj uboga kot Ajk, ki mi je vedno kazal veliko naklonjenost.

Bi pa lahko ob tem omenila še, da sem se pri naših reševalskih vajah velikokrat srečala s psi, ki so se na neki stopnji ustavili in pri tistih lastnikih, ki so vztrajali pri delu, moram reči, da se je po določenem času zgodil preobrat.

Poskusi najti drug jezik za sporazumevanje, mogoče si preberi še kaj, se posvetuj še s kom in od neštetih metod za učenje in motivacijo psa poskusi najti pravo zate in za tvojega psa. Ko se odločiš za eno, moraš vseeno nekaj časa vztrajati na njej in ne le begat iz ene na druge in seveda ne pozabi na doslednost.

LP in srečno,

T

+1

[Nika]

Sam za intermeco, par let nazaj je en buldog super delal agility

[peapea]

tole mi pa ni čisto jasno
a ma to sploh kakšne veze s tem kar je napisala tjaša? človek božji napisala je svoje mnenje ti si pa napisala nekaj čisto x
mi lahko razložiš kakšna je povezava med tjašinim odgovorom in tvojim??
in razloži mi kaj je zate eksplozivni pasji šport, ker mopsi se lahko ukvarjajo z večino pasjih športov.

Ok. Bom parkrat zajela sapo, preštela do deset in odgovorila.

Prvo kot prvo, "človek božji", sem poudarila že na začetku teme, da se pasme razlikujejo, mar ne? In da mopsom, konkretno mojemu in večino nasploh (če ustrezajo pasemskim standardom) agillity ni pisan na kožo - na tekmovalnem nivoju - so pa seveda izjeme, ki potrjujejo pravilo in lepo da so. Ljubiteljsko, za hec in zabavo pa lahko delaš agillity tudi s himalajsko kozo ali (v zmanjšani različici) s podgano ipd.

Drugo. Zame so eksplozivni pasji športi tisti, kjer je za doseganje uspehov potrebna določena meja - uganeš? - eksplozivnosti. Poleg agillity -ja npr. fly ball in še bi lahko naštevali.

Tretje. Mopsi ne samo, da se lahko ukvarjajo z večino pasjih športov, ampak s prav vsemi. In tudi se (poleg ROja, ki ga jemljeva zares, pa se ljubiteljsko ukvarjava tudi z agillity - jem; kjer mi je cilj premagovanje negotovosti pred višinskimi ovirami in pa predvsem utrjevanje vezi med nama).

In zadnjič. Ne govorim, kar sem poudarila že prej, o tem česa so psi v teorije sposobni. Zanimajo me osebne izkušnje vodnikov psov, ki so imeli opraviti z različnimi psi in njihovimi "zahtevami" do njih.

Zdaj pa zares zadnjič. Nisem tu zato, da bi se spuščala v besedne dvoboje.

Poskusi najti drug jezik za sporazumevanje, mogoče si preberi še kaj, se posvetuj še s kom in od neštetih metod za učenje in motivacijo psa poskusi najti pravo zate in za tvojega psa. Ko se odločiš za eno, moraš vseeno nekaj časa vztrajati na njej in ne le begat iz ene na druge in seveda ne pozabi na doslednost.

Ja, razmišljam, razmišljam in razmišljam. Zato tudi zbiram informacije, da ne bi po nepotrebnem begala psa. Aja, midva sva imela tudi probleme s to vajo - z vajo odmik za pregled psa pa ne. Potem sva se vrnila, še na sedi stoj in ugotovila, da mu z roko čisto instinktivno in skoraj neopazno kažem naj sede  (je čisti vizualni tip). Sicer pa imaš prav. Vse življenje se učimo. In pravzaprav sploh ne gre za nek pereč problem, ki ga je potrebno po hitrem postopku odpraviti. Bi bilo dolgcajt...

[čara]

čara:

...
Mmmm, saj se tudi za jackpot klikne samo enkrat, nagrade je pa več (ga filaš kot z žetoni).

mislila sem, da zatem ko mu dam jackpot dela kot zmešan, da ga komaj dohajam.

aja zdaj pri 12 letih, ko že ima težave z zadnje levo taco ga res ne mislim učit agilitya-sploh pa je zoprn do psov

[peapea]

čara:
mislila sem, da zatem ko mu dam jackpot dela kot zmešan, da ga komaj dohajam.

Pardon, moja napaka, sem narobe razumela  .

[*sara*]

moja izkušnja... ko smo zdaj kupovali psa sem razmišljala o različnih pasmah. In eden od pomembnejših kriterijev je bil pri meni primirnost z šolanje. Tako sem preštudirala nekaj pasem in nakoncu sem se odločila za tisto, ki mi je najbolj utrezala. R
Riva za enkrat ustreza vsemu tistemu kar sem želela. Pri 4 mesecih kaže veliko voljo do dela, uči se hitro in z veseljem. Seveda ima tudi ona dneve ko se ji neda, in takrat se samo igramo, ko pa ji rečćem kakšno povelje in mi nameni tisti pogled "pa ja mi neboš zdaj težila ne..saj vidiš da se mi neda   " in igramo se naprej. Upam da bo tako voljo ohranila še naprej, in če bo tako se bova najbrš u prihodnosti ukvarjali s kakšnim pasjim športom. Če pa bom videla, da ji to ni všeč, bova seveda nehali. Nekaj časa še poskušaš, ampak ko vidiš da pes v tem ne uživa  je čas do se s tem sprijazniš in poiščeš kakšno aktivnost, ki bo obema všeč  .
Pred rivo sem imela mešanca nekaj lovskih pasem, mama je ibla nemška ptičarka. Bil je 100% energija ki ni do pozne starosti nikoli ugasnila. NI bil pes s katerem bi se lahko dala u mir in ponavljala trike. Potreboval je dinamiko, stalno zaposlitev 2x sedi in potem 1 ura tekanja po travniku, potem mogoče še 2x sedi in igra. Zato je tudi znal veliko manj, zgolj osnovne ukaze, kot so sedi, prostor, poleg, tačko, odpoklic, saj sem se raje z njim lovila po naravi kot da bi ga morila z nečem v čemer očitno ni užival  .
Zato mislim da bi morali biti ljudje pozorni že ob nakupu psa, kakšne so značilnosti pasme in kaj se od njega pričakuje, seveda so tudi izjeme, ampak mislim da si s tem da se usedeš in izbereš pravilno pasmo, potem pa še celo življenje da ugotoviš stil učenja, ki je kužku najbolj pisan na kožo in ne ustrajaš pri svojem lahko veliko pomagaš.

[peapea]

Se strinjam *sara*.

Če pogledamo na stvar od daleč in tako dobimo boljšo sliko so stvari bolj jasne. Če se s tovrstnimi dejavnostmi ne ukvarjaš "profesionalno", so konec koncev najbolj pomembni stranski produkti šolanja - sožitje med psom in človekom. Pa psom in drugimi psi.