Od včeraj moje Bonie ni več
Še zdaj sploh ne morem verjeti, da smo še nekaj tednov nazaj brezskrbno hodili na dolge sprehode, danes pa je več ni... In to pri komaj dobrih 6 letih...
Vse se je odvijalo tako hitro... Najprej je začela malo šepati na eno sprednjo nogo, potem v nekaj dneh opazno bolj, sem jo peljala v Topolščico. Na slikah ni bilo nič za videti, ampak mesto je bilo sumljivo za kostnega raka. Smo počakali še 14 dni, da se diagnoza potrdi. In se je, čeprav sprememb na kosti je bilo še vedno skoraj nič. Medtem je dobilvala protibolečinske tablete in bilo je vse kot normalno. Samo z malo mirnejšimi sprehodi - brez drugih psov. V torek smo jo peljali še na Dunaj, kjer smo bili zmenjeni za biopsijo (ker slike še vedno niso bile najbolj jasne, če je to res to) in obsevanje. Tja grede je še bila čisto ok, navzven razen malo šparanja noge ne bi niti opazil, da je bolana. Nazaj grede pa je že celo pot cvilila in jokala. Potem še celo noč in včeraj dopoldan. Dr. iz Dunaja ni bilo jasno kaj zdaj to je, zato sem jo odpeljala k lokalnemu vetu, predvsem zato, ker se mi je ves čas zdelo, da je ne boli noga, pač pa nekaj v trebuhu. Pri slikanju trebuha pa se je izkazalo, da je imela v trebušni votlini za srednjo veliko žogo veliko gmoto, najbrž tumor...
Če bi vsaj en sam vet (v zadnjih tednih sem bila vsaj 4ih, pri nekaterih tudi večkrat) posumil, da gre pri nogi že za metastazo, ne pa primarnega raka, bi ji lahko prišparala vožnjo in mantranje na Dunaju in jo raje odpeljala na en lep sprehod...
Tukaj je še nekaj zadnjih fotk od Bonie, posnete 1 mesec nazaj na dolgem sprehodu okrog ene gramoznice, kjer še nismo ničesar slutili... Vse se je zgodilo tako na hitro, da sploh nimam nobenih pametnih fotk...
In še zadnja fotka, na dvorišču
V bistvu še zdaj ne dojemam, da je ni več...
LP, Darja