O, a si mi na Barju srečujemo? Jaz imam 2 bernija. Škoda, ker greste vedno hitro mimo, se kužkom še ni uspelo spoznat
ja, pa se verjetno res srečujemo. drugič se pa res ustavimo, morda se pa Mica še naleze lepih manir od tvojih lepotcev.
Čimprej preberi kakšno knjigo na to temo (recimo The Cautious Canine) ali najdi pomoč.
trenutno, razmišljamo, da bi na pomoč poklicali ljudi iz Alfa Kan-a ali iz KD Bajka. stvar je namreč treba videti in reševati v našem okolju, v mali šoli to ne gre (tam Mica dela super in ni večjih problemov). ima morda kdo kakšne izkušnje z omenjenimi?
Jaz bi vsekakor takoj preprečila nastanek vsake take situacije (recimo najprej greš sama z liftom pogledati, če ni nikjer nikogar in greš s psičko v lift, takrat ko se ne bo srečala z nikomer, pred blokom jo daš v avto in pelješ na sprehod na samo...).
zanimivo, nama je bilo največkrat svetovano ravno kontra - naj jo nikar ne šparava, naj jo postopoma izpostavljava situacijam, ki sprožajo tesnobo, naj poskušava preusmerjati pozornost. naša praksa je taka, da jutranji sprehod opravimo zgodaj zjutraj, ko še ni takega direndaja. takrat naredimo en krog po sosednjih ulicah in čez Grad, za popoldanski daljši sprehod se pa res največkrat napokamo v avto in se nekam odpeljemo, da skurimo energijo.
Tud mi imamo težave s plahostjo pri eni psički ampak zelo napredujemo, skoraj ni več moč opazit, da je plaha. A je mogoče kdo od staršev plah? Naj bi bilo dedno. Očeta vaše psičke sem spoznala in je prav prijeten prijazen samec in mi ni deloval plah.
Kakšen je bil pa vaš pristop pri reševanju težav s plahostjo? Tudi Faden naj ne bi bila plaha, je pa res, da prav veliko stika z njo žal nismo imeli in smo verjeli lastnici.