No bom pa še jaz povedala svoje izkušnje in občutke glede varovanja.
Kar se tiče dopusta. Pri nas dopusta ni če ne grejo psi zraven. Hodimo v apartma- kamor hodimo ni doplačila za psa. ( tudi taki se najdejo- s takim namenom sem še celo temo odprla na tem forumu)
Na žalost imam pa tako delo , da je včasih potrebno tudi kam iti- torej službena pot.
Pri naši hiši sva samo dva odrasla. En sem jaz drug je pa moj partner, ki pa ima službo tako da je večinoma na poti( Špedicija)
Torej dejansko sama. Če grem ni nikogar več pri hiši.
Tašča in tast sta mnenja da je pes za ven.
Moji starši- niso " tapasji" pa še enega razvajenega debelga egocentričnega mačurja imajo. Torej odpadejo.
Edina sestrična ki je tapasja je na štajerskem- jaz na gorenjskem. S tem ,da še svojega pinča ne more krotit ...torej neprimerna za dva večja psa.
Brat.... ne bom podrobno... ampak on tudi ni.
Tako, da meni ostane varstvo
Prvič sem dala Damča varovat pred cca 5 leti. In sicer za par dni ,ko sem morala službeno V Oslo.
Bila je cela štala, pes je lajal nabijal..pa še sp!"%il jim je....
Drugič sem morala tudi pred 5 imi leti v Italijo.
3 dni je bil tam....isto cela štala. In to kao hotel( ne poceni) z vsemi možnimi obljubami.
Domov je prišel Smrdljiv( torej izhodi niso bili to kar so obljubljali- si sploh ne predstavljam kako je pes trpel , ker ga niso ven vozili na potrebo- glede na to, da ni navajen opravljat potrebo kjer spi in biva).
Prestradan- torej nihče se ni z njim ukvarjal- in prvi štrajk, ki ga ima naš pes je hrana.
da ne omenjam , da je bil pes še par dni po tistem ,ko se je vrnil domov čisto apatičen. In je samo spal.
Takrat sem si rekla nikoli več v noben hotel, kjer imajo to kot dejavnost, in je tam več psov.
Potem se mu je pridružila še Dina.... torej dva notranja psa- pa še razvajena zraven.
Sem jih kar lep čas s seboj vlačila, tudi drugo rundo Osla sta šla z menoj in sem še celo reskirala, da sem jih švercala v Norveško ( oz Švedsko)brez titra( ker se ga v 4ih dneh ne da opravit/ toliko v naprej mi je moj bivši šef dal naredbo
)
Doplačilo v penzionu kjer sem bivala pa ni bilo drastično.( na netu je pisalo 5 eur na dan- kao za enega psa)
Ampak se je potem izkazalo, da mi niso niti računali. Sem imela res srečo da sem trofla na take. In še en kup srečnih okoliščin....
In letos končno spoznala preko tega foruma osebo kateri lahko pse zaupam. Brez, da se tresem, kaj se bo dogajalo ko me ne bo.
Ta oseba je mlajša( mislim , da še ni polnoletna) pse varuje ljubiteljsko. Ne računa. Je Maksimalno odgovorna, sposobna skrbetin vodit dva lovska psa( ne majhna).
In ja bo marsikdo, ki pozna moja psa rekel... v čem je problem sej sta naučena, pa ubogljiva itd.
Ja sta. Ko jih vodim jaz. Ko pa onadva prideta v druge roke pa onadva pokažeta vse p*zdarije, ki jih znata in so jima pri meni prepovedane.
Kaj hočem povedat. Oseba , kakršno jaz rabim ( pa verjetno še marsikdo) je taka, ki ima v sebi ( neglede na starost) dovolj avtoritete, da je sposobna držat psa pod kontrolo. In dovolj topline v sebi, da ji pes zaupa in jo sprejme.
Odraz vsega tega je pa to, da ko prideš psa iskat, da je normalen. Seveda gre rad domov.... Samo pa rad tudi gre k tej osebi.
Če taka oseba to dela ljubiteljsko je dijakinja - študentka in nima registrirane dejavnosti- torej ne istavlja računa pa ne pomeni,da si za svoje delo ne zasluži plačila.
Glede na to da za svoje pse ponavadi dam vse s seboj- posteljo, igrače, priboljške , hrano....... Ji tudi dam plačilo pa še kakšno simbolično darilo če je le mogoče (Iskreno- imam vsakič celo občutek, da sem ji premalo dala
. )
Dokler bo le možnost , da bo ta oseba še varovala moje pse, ji jih bom z lahkim srcem in brezskrbno dala v varstvo.
Denar , dejavnost nima veze. Za moje pojme kar šteje je odgovornost te osebe in počutje mojih psov.
P.S.
Se mi pa nekaj ne zdi fer. To da ste nekateri tukaj napadli določene punce, ki ljubiteljsko varujejo. In vem da je bil "kamen spotike" v tem ,da je ena od njih omenila da ima iskušjno s prevzgojo problematičnega psa.
Jaz v tem ne vidim prav nobenega problema.
Moji psi niso problematični, niso agresivni, in so lepo vzgojeni.
KO SEM JAZ ZRAVEN.
Ko pa mene ni- dam pa roko v ogenj, da probata čisto vse ampak res čisto vse, kar drugače ne smeta.
100% sem ,da na sprehodu vlečeta, 100% sem ,da se stegujeta na mizo in fehtata zraven mize, se ravskata in podita notri po stanovanju, izsuljuje( vsaj Damč ) za pozornost, 100% sem da Dina terorizira Damča in da rangira ....pa še in še.
Ko vprašam , če sta kaj ušpičla, in da reče da ne - to meni pomeni, da jih je znala " porihtat"
.
Ker če jih ne bi. ..........Poznam svoje " cucke"....in vem kakšna sta, in kaj vse probata.
Pa verjetno jih tudi naslednjič ne bi več hotela vzet v varstvo.
Torej če ima oseba izkušnjo s problematičnim psom. Zame osebno je to en VELIK PLUS.
Ker to mi da samo potrditev , da je oseba maksimalno usposobljena za tako nalogo.
Pri taki osebi bosta moja psa pridna in ubogljiva- in razen sprehoda z njima ne bo kakšnega velikega dela.