Gor dol , da smo izredno pametna bitja. Večina bi naredila nagonsko- zbežala stran. Ampak je to pač izredno težko, če hočeš teči s čeprav majhnim kužkom v naročju, ali pa da ga vlečeš za sabo, te drugi pes takoj dohiti.
Jaz najprej poiskušam pokazat prijateljska znamenja do psa, ki se čuti ogroženega, se pravi pokleknem, počepnem, sklonim glavo, kakorkoli že in se počasi umikam nazaj ( s hrbtom stran od psa- se pravi ga ne gledam dejansko v oči, pač pa nekam v zrak). Če hoče napasti psico, pač posredujem, se recimo temu kot vodja krdela postavim med napadenega člana in tistega, ki nas ogroža in ga poskušam z raznimi bednimi besednimi ffrazami in globokim glasom odgnati stran. Če to ne pomaga, pa imam na bolj obljudenih sprehodih ponavadi kakšen tester za parfum u žepu, kar za prvo silo še nekako je, ker psu smrdi pa še peče ga. Ampak, to je res že sila, da uporabim, ker se mi more pes precej približat da ga sploh doseže tista mini napravica. Drugače pa ne vem, če bi se počutila ogorženo bi najbrž nosila na sprehode mini lak za lase, kakšno mentolovo, poprovo razpršilo... ker na splošno na sprehodih ne srečujem nobenega psa, ne človeka, pa tega pač nimam. Itak pa me je nazadnje napadla ovca in ne pes.