Jaz sem prav tako imela že nekaj zanimivih srečanj s takimi psmi.Na srečo so bili vsi manjši ,a v malih stekleničkah je stup pravijo,bo kar držalo
, v naši ulici je bil posebno herojski maltežan,ki je bil prepuščen sam sebi, a vedno smukal okoli svoje hiše, spuščen.Ko sem se vsakič peljala s kolesom mimo, me je začopatil po domače in kmalu bi bila hlačnica saj veste kaj
))),na srečo sem pognala pedale in jo cuvrla, a žal malo bitje za mano polni šus
na srečo sem bila hitrejša in je popustil pri naslednji hiši, se obrnil in odcapljal nazaj.Vsakič je bila ista pesem,nakar mi je počil boben,se ustavim ,stopim dol in glej ga šmenta
sem mu rekla pridi sem ti mali :potepin
,haha pa se je ustrašil in me opazoval le iz lepe razdalje,od takrat imam mir pred njim.Če bi ga pa zastrašila ali se drla na malo pšene bi si lepo zapomnil in me vsakič še hujše napadal.Po mojem mu je bilo dolg čas in psi če niso ob ljudeh in prepuščeni sami sebi ,delajo marsikatero lumparijo.Nakar si vsak pes v glavi, ki je spuščen ustvari sliko in postane drugačen.Napadalen,bojazljiv.....prestrašen........zbegan.....z mislijo.... kaj pa zdaj..... ...tako nekako si jaz to razlagam...
Še dobro da se je lepo končalo in sem potem imela mir pred malo kepo