Me pa zelo tare ena stvar iz strani mojih staršev in stare mame, ki živi z nami. Ne da se jim dopovedat, da naj psu ne dajajo stvari iz mize, sploh ne kakšnih piškotov, bonbonov itd.(sladkih stvari) In potem, ko valda pes sili v njih in ne njegova slina vleče po mizi jih pa jaz slišim, da naj ga za boga dam stran itd. Se je zgodilo že, da sem čist P******la in pri sladoledarju (ker je valda bart mogu dobit kepco sladoleda) in porinla povodec v roke staršev in rekla: vidim, da ste itak vsi tok grozno pametni glede vzgoje psa, in da itak, če mu daš pa enkrat je pa pač enkrat in drugič ne bo(pa vsi vemo verjetno tlele da si pes zlooo odbr zapomne na kakšno taktiko)ga pa vi vzgajajte kukr čte, samo da ne bo potem kakšnih slabosti s psom, ker ne bomo mogl nkamor več z nim, ker bo začel če ne bo dobil, skakat po mizah itd. Pa sem jih spet slišala. In potem mi mečejo naprej, : ja bart vidš, tako opasno lastnico maš itd. To vse skupej me boli, ker si že celo življenje prizadevam za vzgojenega psa, s katerim lahko grem kamorkoli in se nanj zanesem. In vzunaj, ko se pije kavo in je zraven piškote, je bart glavni, ki s svojimi okami izsili piškot od stare mame in me ima (čeprav je že v letih in jo imam rada)da bi kar vzrojila in napisala doktorat, zakaj se psu ne daje sladkih stvari .... ! od učitelce pes je umru ravno na to foro, ker je stara mama bla cela pametna pa mu skojs dajala piškotke, pes je dobil sladkorno, noben ni vedu za to, zgnil so mu zobje in še sto enih problemov, zakaj je umru.
Potem se počutim ko največja papiga oz. pokvarjena plošča, ker že 2 leti ponavljam eno in isto, pa ne zaleže
Kot bi brala svoje misli in izkušnje. Imam popolnoma iste težave in res je hudo ko te potem še nadere kdo če rečeš da kaj morda ni dobro. Moja babica recimo, mi zameri za najmanj en teden, če ji rečem da je že dovolj dala psu hrane in da bodo težave, če bo pojedel več. Začela sem ga že dobesedno skrivat pred njo
Vem da je grdo, ampak kaj naj naredim?
na zaleže lepa beseda, ne grda, nič. Jaz pa nosim posledice ko mi pes bruha na vsakem koraku ker se je preveč nažrl 10min nazaj pri babici.
Če ji pa slučajno kdaj si drznem omenit - ne več hrane, dost je dobil - se pa gre stožit mojmu atanu (njenemu sinu) kako hčerko ma kk je nesramna, psu še koščka kruha ne sme več dat (ne razume, da je pes težek 7kg in ne more in ne sme pojesti toliko kot en 40kg pes
), ipd.
Boli, ko takole napihne celo zadevo in še malo pa bo začela govorit da ji z nožem grozim naj pusti psa, če jo ima pa tako rad....
Že sama sebi grem na živce ko tako v tri krasne ponavljam eno in isto, zaleže pa nič.
Morda bi zaleglo, če bi jaz bila že odrasla oseba.. tako pa se vsem zdi - zakaj pa poslušat 16letno smrkljo