Zevsu v spomin
Rodil se je 20.6.2001 kmalu po tem smo ga šli prvič obiskati. Presenetilo me je število psičkov v leglu saj jih je bilo deset malih sivo črno belih kepic. Potem se je bilo treba odločiti kateri bo naš. V rokah mi je pristal Zevs, ki je v trenutku osvojil moje srce. A glej ga zlomka psički so si bili zelo podobni. Zato je trajalo kar nekaj časa, da smo ugotovili, kaj je na njem drugače kot na ostalih. Njegova značilnost tanka bela črta od smrčka do vrha glave. Nato smo ga obiskali še par krat.
Končno je prišel tisti dan 25.8.2001 ko smo Zevsa pripeljali domov. In takrat so se pričele pasje vragolije. No saj si prebereš vse kar se da prebrati o določeni pasmi a vendar se ti zdi, da vse to ne more biti res pa je bilo. Uveljavljal je svojo voljo kjer se je to dalo in tudi tam, kjer to ni bilo mogoče. Najraje je grizel lesene predmete. Prva jo je skupila njegova koča ni mu bila všeč oblika vhoda pa jo je preoblikoval, nato vrtna klop. Na drevesih pa so veje odpadale tako ko je pes rasel. Rožicam je sproti odstranjeval cvetove še preden so se ti dokončno odprli.
Poizkusili smo z pasjo šolo pa ni šlo saj je bil način šolanja neprimeren. Pa smo ga šolali kar doma, poslušnost mu nikdar ni bila vrlina. Noja bili so redki trenutki ko je izpolnil vse ukaze in to pravilno.
Najraje je imel dolge sprehode po gozdu saj je tam lahko opazoval različno divjad najraje pa je imel gamse. Če ga je opazil pred mano se je vedno za trenutek ustavil in nato zapel značilno arijo za AM tako, da soja vsi gamsi pobegnili. Kadar je imel priliko je pobegnil k sosedom no ja k sosedovemu psu. Potem sva se pa lovila okrog njihovega skednja to mu je bila zabava.
Letos poleti pa je pričel šepati na prednjo desno tačko. Šli smo k zdravniku ker sva dan prej prehodila kar nekaj kilometrov smo sklepali, da je narobe kaj z mišicami. Zdravila niso pomagala zato je zdravnik predlagal naj Zevsa peljem še k drugemu zdravniku specialistu.
Potem so sledile razne preiskave ugotovili so, da ima Erlihijo pa smo zdravili to bolezen. Ker se stanje ni izboljšalo so nadaljevali z preiskavami.
Končna diagnoza kostni rak. Od začetka bolezni je preteklo samo štiri mesece.
Ker se mu je stanje slabšalo iz dneva v dan je napočil čas slovesa. Nisem hotela, da izgubi vso dostojanstvo.
7.12.2007 sva se še zadnjič poslovila.
Hvala dr. Golobu in njegovi asistentki.