Tema: Vzgoja ptičarjev

[damayanti]

Sicer kar se mene tiče.... pri 3h letih nikakor ni prestara.
Jaz nisem lovec, sem pa oba šolala tipično lovsko. Ker se zavedam vseeno da tudi če jaz nisem lovec moja cucka sta

Ker sem popolni laik na tem področju in stojo kot tako sicer prepoznam, ko jo vidim (odkar je Neli z nami je videvam dnevno  ), še vseeno ne vem čemu služi in kaj je moja vloga/naloga pri tem.

Stojo ptičar nakaže kadar dobi v nos vonj.
Imaš pa tudi različne reakcije... nekateri se zgolj vkopljejo( damč- pri nas/ seter) in potem počasi nadaljuje ..po par korakov in dviguje nogo ter postoji z dvignjeno nogo
Dina takoj ,ko dobi v nos dvigne nogo in stoji.
Vsekakor ,ko se psica vstavi in nakaže jo je treba pohvaliti.
Jaz ko jo vidim , da se ustavi ( npr doma na vrtu- imao okoli in okoli ciprese in en kup ptičev notri)... pridem k njej( počasi) in ko ona stoji jo pohvalim.... "pridna stoj" in jo pogladim po celem telesu in ji govorim stoj.....( potem grem jaz iz preventive pogledat na kaj stoji- ker ponavadi v cipresah niso samo ptiči ampak še kakšen sosedov maček ki se je prišel mastit z mladički)....
In če so res zgolj ptiči.... ji rečem ...iz stoje išči tičko...
( in potem ona kot blesava skače okoli cipres) to ji je itak zabava( dokler ptič ne zleti iz cipres)

Tudi glede samega odpoklica.
Dobro je če jo navadiš da v urbanem okolju ne teka
zato imamo pri nas nekako to ločeno.
Vrt je igra( aport žogice- skrivanje umetnih prinosil in prinašanje in strogo odpoklic). travnik je delo, sprehod je pa sprehod- in ni ne ovohavanja ne prostega teka...temveč se mora lepo obnašat in hodit polek
Travnik jo pustim , da se odalji tudi po 200 m in jo potem odpoklicujem ( problem pri nas je ker zna biti še celo prekratka- se že prej obrne predno jo pokličem)

Če ne boš delala prav na terenu lovu ( piščalka ni potrebna- jaz včasih tudi samo žvigam ali ploskam... derem se pa ne ker se mi ne da )
Naša občasno gre- bolj za rekreacijo...in njeno zabavo....Naša občasno resnično rabi tisto pravo delo.

najbolj bi videla kako bi se obnašala na Šolti ( škoda da smo se takrat zgrešili/ no pa tudi imela je še nisi)
Na Šolti imaš  divje fazane ki letijo...in cel kup zajcev. Jaz dokler nisem dol probala psa na terenu... sploh nisem vedela kaj imam

naša se npr. pri nas na te naše gojene " kure" čisto drugače obnaša kot dol na " fazane".
Mi smo trenirali na Marinča ratu ( tam kjer so ostanki topov)
http://www.mojalbum.com/damayanti/solta-1-5-07/foto/12511893

Teren je res pravi za izražanje  naravnih zasnov


Pri stoji je najboljša zadeva to da ko se ti ustavi in nakaže , da jo znaš obdržat v stoji
In potem ti preveriš kaj je tisto kar je dobila v nos
 Na travniku če je zadeva zajec( ali maček) je na moč uporabna vaja potem down.

Pri nas se je na začetku dogajalo predvsem to( ker je firbčna kot sam satan) da se je s stojo vseeno meni za ritjo približevala plenu.

Je pa nekaj..... nemci so delavci. In njemu je največja zabava delo.
zato ,če bi jo vsaj malo učila v tej smeri ne bi bilo popolnoma nič narobe..... prej bi ji veselje naredila.

naša Dina je vsekakor najbolj zadovoljna takrat kadar je na polno zaposlena -> nekja dobro naredi in je pohvaljena, tako verbalno kot še z čoko dropsam.

Občasno je kar naporna s tem svojim delom, ker non- stop teži..... dokler jo ne pošljem na preiskavo in kakšen aport.

[damayanti]

Ja na sliki je stoja ( v fermi- kot pravijo specialci)

No ko je moja takole stala sem se ji počasi približala in jo pohvalila( jaz sem ji še rep naravnala ) in potem tiho govorila pridna stoj... in se počasi premikala v smer kamor je gledala.
Je pa včasih stala tudi na metulja ali čebelo( ko je bila  še " majhna")

[damayanti]

Ojla.. super tema.. bi se še jaz oglasila. Imam namreč 8 mesečnega weimarskega ptičarja in se zanimam, kdaj je treba začeti s šolanjem za ta slavni lovski izpit (kot pogoj za vzrejno), saj glede tega dobivam veliko mnenj...kje je kakšna šola oz. tečaj (po možnosti v bližini MB), kako se tega lotit itd.

Hvala

Pri osmih mesecih smo mi dali skozi že malo šolo in VP1 ( vodenje)
Vodenje psa je ...vodenje in odlog s strelom. Ko to obvlada... je potem nadaljevalni tečaj... priprava na PNZ

Glede aporta.
( meni recimo ni nihče tega povedal- sem šele kasneje zvedela- pri Damču)
Baje naj bi bil ptičar zrel za delo z aportom točno pri 3h mesecih... takrat naj bi bil najbolj dojemljiv.
Ampak.... se da tudi kasneje ... z več truda( Naš damč se ga je učil pri 10h mesecih) dina je aportirala( since she was born)
Pri treh mesecih je že nosila raco iz vode... v rikverc, ker je bila raca skoraj da težja kot ona

[skogkatt]

Torej, če prav razumem, s stojo bi mi naj nakazala, da nekaj nekje je, namesto, da bi ona sama letala za plenom, in je potem na meni, da ji dam nadaljna navodila. Right?!
Ptice ima res rada, tako da stojo že pri kakšnem golobu pokaže, lahko kar v mestnem jedru. Ga vidi, obstoji, če ne ukrepam, se približuje in spet obstoji itn... dokler ne odleti. Potem se loti naslednjega. Še vsi mimoidoči obstanejo in opazujejo, ker je tako zanimivo videti
A bi ji nabavila, kakšno ptičjo zadevo za aport?

S tekanjem bo kar precej dela, ker je to nekaj kar najraje počne. Bo treba še precej na self-control delati in na zavedanju same sebe in vseh delov telesa Potem bo upam lažje s tem, da ne leta več brezglavo naokoli.

Z veseljem do dela na srečo res nimam težav, se vidi, da ima v krvi. Nima veze kaj, poslušnost, agility (zelooo rada skače čez ovire ), samo da se dela, to je res krasno. Zaradi kroničnega primanjkanja časa, ne delamo tako intenzivno in pogosto, kot bi to želela, ampak vseeno lepo po malem napreduje, za hrano pa sploh ni problem delat

Poskusila bom dodelati stoj in dol, pa mogoče išči (manjka mi usmerjanje, nimam pojma kako levo desno  ), bom vidla, kako se bo odzvala, potem pa naprej

Hvala

[damayanti]

http://www.youtube.com/watch?v=n7OF5hZaqF0&feature=fvw

 tale model ja čist zaljubljen v tole njegovo Rito...ima en kup videov ojavljenih.

Še več jih pa lahko najdeš vpišeš Kurzhaar serching... ali pointing... ali pa drahthaar ...pointing serching.....

Glede usmerjanja....ponavadi jih gre kar večina po cik cak sistemu.
Eno popoldne si vzemi čas in malo po you tubu posrfaj.... sej veš da jagri se radi pohvalijo

[skogkatt]

Vešda! Bom

[fay]

Lepo, da je tale tema malo oživela  .

Imamo pa mi z našo Asto (če kdo ne ve, nemška kratkodlaka ptičarka,  posovojena pri približno enem letu, lani septembra) še vedno težave z odpoklicem.
Ko je v ograjenem prostoru ali na slednem (10m) in ve, da se dela je pridna ful. Sicer še vedno drgnemo večinoma osnovne ukaze in počasi dodajamo kaj novega.

No, problem nastane če ugotovi, da je spuščena in ni ograje - takrat je itak črta in je več ne vidiš. Pride nazaj po 15-30 minutah, vmes pa ene dvakrat pogledat če jo še čakamo. Skrivanje ne pomaga. (Da ne bo kdo narobe interpretiral, spuščamo je ne, se je pa parkrat zgodilo da je ušla)
Kadar pa se sprehajamo po travnikih in je na 20m slednem povodcu ne sliši nič. Ona je zaposlena s svojim vohljanjem okrog in to je to. Če jo kličeš še pogleda ne. Drugače je nora na hrano pa v tem primeru ne pomaga nič. Z igračami se pa itak ne igra.

Kakšen nasvet, prosim 

lp, Nina

[damayanti]

Pri nas pomaga karta " ljubosumja"
Če se slučajno zgodi ,da posvoje šleva in me da na ignor...preprosto pokličem damča in  ga začnem crklat
takrat je lahko 100 ptičev in miljon vonjev ...prgoni kot raketa 
Je pač ljubosumni rival...in mora bit pri vsakem crklanju zraven

hmmm a nasvet
Tam je ena tema ,ki je en setre zapustil ....enega lahko posvojiš.
"En ptičar ni noben ptičar"

[fay]

Hehehe, vem da en ni noben - zato imamo pa dve 

Pri nas ljubosumje ne vžge 

lp

[skogkatt]

Ha ha pa res 

Ko Neli brezglavo leta po poligonu, prileti takoj! čim vidi, da z Majem nekaj počneva, pa magari dolgočasni "poleg"  obratno pa je isto, zato ju moram ločit, ko z enim delam, ker se drugi skoz štuli zraven

Drugače se z odpolicem toliko ne obremenjujem, raje delamo vse ostalo. Če bo kaj iz odpoklica, kot stranski produkt vsega, bo, če ne, pač ne. Zato imamo povodec

[fay]

Drugače se z odpolicem toliko ne obremenjujem, raje delamo vse ostalo. Če bo kaj iz odpoklica, kot stranski produkt vsega, bo, če ne, pač ne. Zato imamo povodec

To sem tudi jaz govorila pred enim letom... ko se ti pa recimo zgodi, da psička leta po poligonu in opazi da vrata na drugi strani niso zaklenjena ampak samo priprta - in zgine, ti je pa prekleto žal, da odpoklic ne gre 

lp

[skogkatt]

Sej vem, sem dala to že z Majem skozi

Na odpoklicu delam itak skoz, vsak dan, vmes, ob vsaki priliki,... Mislila sem samo, da se ne nameravam osredotočiti samo na to in nič drugega.
Itak je ne mislim spuščat.
Glede na to, kako rada dela, vidim v tem možnost odpoklica, kot stranski učinek, ker dela ko dela in je ne zanima nič drugega. Vseeno je vprašanje, če ji bom kdaj zaupala. Pri Maju sem delala 3 leta, res pa je, da je trajalo, da sem našla najboljši način za naju

[fay]

Aha, razumem  .

Kako sta pa z Majem delala? Ni ravno ptičar, se je pa Asta čisto zaljubila vanj, pa bodo mogoče iste finte delovale 
(lahko tudi na ZS)

lp

[skogkatt]

He he he  Asta 

V bistvu nič takega, kombinacija iz vseh nasvetov/načinov Najbolje je delovalo kratko in milijonkratno ponavljanje rutine na dan čez daljše obdobje: sem-papica-frei, sem-papica-frei, sem-papica-frei,... na 1m, na 10, na 5, na 1, na 20, na 50, na 5,...
Nič privezovanja, prijemanja za ovratnico, samo papica, mečkanje, igre, in potem povelje frei, da je spet lahko šibal,... Prvo na ograjenem, potem na prostem na slednem, potem brez.
Kar kmalu mu je prešlo v "mišični spomin", pravim tako kot pri nas semafor, kjer tudi ne razmišljamo več, kaj katera barva pomeni, in tako je priletel na "sem" takoj in ve da takrat res mora takoj priletet, medtem pa uporabljam "pridi" - "tu"- "ne tam", za ne tako nujen poklic, recimo ko zaostaja, da se priključi. Saj zaupam mu še vseeno ne in ga imam vseskozi na očeh 

To je vse, nobene čarovnije, samo ponavljanje

Aja, da ne pozabim najpomembnejše: absolutno preprečevanje vsakršnega uhajanja!

[fay]

Aha, no, to počnemo....

Saj pomoje pri Asti ni največji problem odpoklic, ampak to, da ko je ona enkrat na "svojem terenu" - travniku, nikogar ne vidi, niti ne sliši, in z ničemer se je ne da zmotivirat (igrača, hrana, crkljanje...). Res se ji čisto odklopi.

lp

[roy2]

Našemu se tudi včasih zgodi, da dobi kaj v nos in potem ne sliši in ne vidi, pa odpoklic nikoli ni bil problem (no, ni perfekten, ampak zbeži pa ne nikoli)
Sem ga nekoč uspela odpoklicat,ko je bil na polju cca 30 metrov proč od mene in se je na drugi strani pojavila skupina srnic.
Zelo sem bila ponosna nase in na psa, je pa res,da mi je uspelo pravočasno ga zadržat, predno se je pognal.
Najhuje je pa sled za zajcem, ga čisto zrola,ko zavoha zajčka 

[damayanti]

Najhuje je pa sled za zajcem, ga čisto zrola,ko zavoha zajčka 

Sej tako naj bi bilo prav

Po sledi zajca ( kje je že PNZ.. ali celo ŠPP
( naša na sledi zajca še celo glasno sledi )

važno da  se "zablokira" ko ga odpokličeš

Aha, no, to počnemo....

Saj pomoje pri Asti ni največji problem odpoklic, ampak to, da ko je ona enkrat na "svojem terenu" - travniku, nikogar ne vidi, niti ne sliši, in z ničemer se je ne da zmotivirat (igrača, hrana, crkljanje...). Res se ji čisto odklopi.

lp

tak je bil pri nas Damč v svojih "najboljših časih" - puberteti.
Potem je šel pa na teletakt....
In ga je izučilo... sedaj je prekleto previden.

Pomaga pa tudi če malo travnike menjaš ... da se ne klimatizira preveč na enem

[fay]

Pomaga pa tudi če malo travnike menjaš ... da se ne klimatizira preveč na enem

Tudi če smo prvič nekje, se obnaša isto....

Nismo pa prvič dobili nasveta da bi očitno samo teletakt še pomagal....

lp, Nina

[skogkatt]

kratek apdejt:
Neliko sem preizkušala v držanju predmeta v gobcu, ter v aportiranju. Sta točno dve možnosti: 1. je naravni talent in obvlada 2. jo je nekdo nekje nekdaj tega učil. Po prvi preizkusni rundi je namreč že vedela, kaj je cilj vaje in pridno ponavljala. Prime zelo previdno, nič ne pregrizava in spusti brez sledi. Aportira tudi z največjem veseljem in brez ovinkarjenja, cel žur zanjo bomo vidli, kako bo zunaj uspevalo  hvala za namige 

[damayanti]

Aport zunaj  združi z vajo za iskanje.

recept:

potrebujemo; - eno srednjo veliko kompaktno palico( po možnosti všečno)
                    - enega psa z ovratnico
                    - en hrib z dolinico
                    - enega  lastnika ki se mu ne da preveč hodit.

Postopek: Psa naložimo v avto in peljemo na hribček, vzamemo palico, psa posedemo na poleg in ga primemo z levo roko za ovratnico. Vzamemo všečno palico pljunemo nanjo-> jo damo za povohat psu( ki še vedno sedi in ga držimo), nato palico  vržemo v dolino...psa še vedno držimo dokler ne slišimo, da palica pade na tla.
Potem rečemo psu aport in išči, ter ga spustimo
 pes se zažene( moja cvileče- ker je grebatorka) v dolino...in se ne vrne dokler ne prinese točno ta iste palice.
Ko jo prinese, se vsede pred mene-> sledi ukaz pusti...palico spusti v roko-> POHVALA/ pobožam po glavici + Choko drops-> sledi vaja poleg... gre okoli mene in se vsede na levo.
Zopet pridržim...   vržem palico...-> aport!  spustim...in ukaz išči aport

vajo ponavljam dokler ni toliko zmatrana, da se na sredi klanca uleže... potem jo pokličem k sebi ( seveda je treba pomahat z celo vrečo čokotov ) dobi čokota ....potem gremo v avto in domov

Ji je pa ta vaja  največja zabava

[skogkatt]

 

[roy2]

Naš ga že fesjt svira kar se aporta tiče.
Smo ga res zelo pokvarili, se je začelo tik pred JZP-jem in ga takrat nismo popravljali,ker so bile druge prioritete.
Zdaj je pa itak katastrofa, odkar imamo 2 psa.
Roy gre iskat, išče in tudi najde, problem je v tem,da noče spustit (kroži okrog mene in če mu zatežil malo bolj strogo, spusti).
Včasih niti prinest noče,ker se boji,da bo Carolina vzela ali pa njej nese pokazat.

Ne vidim ure,da spomladi začnemo malo resneje trenirat in odpravljat naše napake.

[damayanti]

Naš ga že fesjt svira kar se aporta tiče.
Smo ga res zelo pokvarili, se je začelo tik pred JZP-jem in ga takrat nismo popravljali,ker so bile druge prioritete.
Zdaj je pa itak katastrofa, odkar imamo 2 psa.
Roy gre iskat, išče in tudi najde, problem je v tem,da noče spustit (kroži okrog mene in če mu zatežil malo bolj strogo, spusti).
Včasih niti prinest noče,ker se boji,da bo Carolina vzela ali pa njej nese pokazat.

Ne vidim ure,da spomladi začnemo malo resneje trenirat in odpravljat naše napake.

vsakega posebaj in vsakemu svoj aport

 enega privežeš... drugemu mečeš palico ... če ne prinese in ne spusti v roko nema čokota
 in kontra.
Pri nas so čokoti najboljša nagrada( čeprav Damču ni toliko za hrano) Mu je pa veliko do tega da, on dobi Dina pa ne ( pa če takoj potem ven pljune)

naš Damč tudi ni ne vem kakšen aporter... ker se mu ne da... raje uničuje palice... ampak čokoti in rivalstvo pa opravijo svoje delo....itak je pa njemu treba samo dvakrat vržt...potem se pa naveliča...in med tem, ko on gricka  palico Dina svojo veselo nosi in malca čokote

[CowTarina]

skogkatt, večini ptičarjev (vsaj kontinentalnih) je prinašanje v krvi. Eno so sicer malo bolj vztrajni, drugi manj, vendar načeloma vsi radi prinašajo. Sem sicer delala tudi s ptičarji, ki se jim je dobesedno fučkalo za prinosila, ampak se je tudi te dalo s sistematiko naučiti prinašanja, nekaterim se je pa "odprlo" ko so prišli v stik z divjadjo. Pri italijanih je sicer en velik problem vzreje ptičarjev, ker oni večinoma ne delajo z njimi po strelu (aport) in v vodi, ampak jih uporabljajo kot britanske ptičarje - samo pred strelom (iskanje in stoja). Pri njihovih psih zato ne moreš vedet, koliko imajo še prinašanja v genih, ker tega niti ne testirajo. Že to da gre Neli v vodo je velik plus in pomeni, da je najbrž nekdo malo več panog delal z njo. Mogoče je treba samo osvežiti vaje, če le te niso bile prej na grobo naučene in bi lahko imela strah zaradi tega.

Kolikor si napisala, je Neli itak rojena aporterka in s tem lahko pridobiš navezavo nase tudi zunaj. Naša pesjanka me niti za sekundo ne spusti izpred oči, če ve da je v igri aport. Njej je ta vaja nagrada za karkoli drugega in priboljškov takrat tudi povoha ne. Drugače pa je precej samosvoja in samozadostna psica, ki bi delala sama zase, če bi lahko. 

vajo ponavljam dokler ni toliko zmatrana, da se na sredi klanca uleže... potem jo pokličem k sebi ( seveda je treba pomahat z celo vrečo čokotov ) dobi čokota ....potem gremo v avto in domov

S takim načinom se lahko vaja aport pri manj vztrajnih psih zelo pokvari, tudi če je v osnovi pravilno naučena. Načeloma mora vodnik končati vajo, ko je ta najbolj zanimiva. Na začetku učenja, sploh pri mladih psih, je to lahko že po enem aportu, kasneje povečujemo število ponavljanj glede na posameznega psa. Nikoli pa ne smemo pustiti, da se pes sam odloči ali bo prinesel ali ne. 

[damayanti]

S takim načinom se lahko vaja aport pri manj vztrajnih psih zelo pokvari, tudi če je v osnovi pravilno naučena. Načeloma mora vodnik končati vajo, ko je ta najbolj zanimiva. Na začetku učenja, sploh pri mladih psih, je to lahko že po enem aportu, kasneje povečujemo število ponavljanj glede na posameznega psa. Nikoli pa ne smemo pustiti, da se pes sam odloči ali bo prinesel ali ne. 

se strinjam.

naša je 5 let stara donda aportira sred noči, če bi dobila cepca ki bi ji  metal....
odloča se pa sama ne .... ker ona bi nosila dokler ji kdo meče( nima mere)... to da se pa vmes med aportom uleže in malo počije...pa zgolj meni pove ,da je konec zabušantskega" sprehoda"
( ko pridemo domov in ko odbrenka tri kitice in če slučajno najde oz. si postreže tenis žogco... spet teži za aport )
in zgoraj napisano je zgolj primer zabušavanja... mojega seveda nikakor sveto pravilo učenja aporta

Kar se pa aporta divjadi tiče.... mora biti pa pok...takrat dela kot je treba.... ( hladnih kur pa že dolgo ne uporabljamo več) niti ji niso prav posebaj pri srcu... jo prinese in poišče če že mora..

Nazadnje ko smo  ( še trenirali)... iz vode...in ker ni bilo drugega kot fazan( poletje- race še zaprte)... ga je na tretjem aportu zanalašč potopila ...

[CowTarina]

Sej ta moj odgovor je bil bolj namenjen drugim, da ne bodo mislili, da je to normalen način vaje.  Tudi moja pesjanka bi kadarkoli prinašala, dokler ji gobec ne bi odpadel, tako da pri njej itak ni variante, da bi sama zaključila vajo, no vsaj meni se nikoli ni dalo tako dolgo čakat 

Je pa še ena zanimivost pri ptičarjih (za mojo pa to še posebej velja) zelo težko se jih fizično zmatra, če so v dobri kondiciji. Zmožna me je več ur vlečt na kolesu, pa pol blesavo gledat, a to je to, al bo še kej. Če ji pa en aport dobro skrijem, da ga išče 15 minut ali več, je pa takoj utrujena. Če to še parkrat ponovim, imam potem mir za nekaj časa.
Zdaj ko je gospodična v svojih najboljših letih itak nima več hudih turbo naspidiranih izpadov in je sposobna kak cel dan tudi na kavču prespat, ko je bila mlada je bila pa kot tempirana bomba. 

[damayanti]

ja saj vem, da je bil.... ampak  se  čisto lahko najde kdo, ki bo površno prebral...potem me bo pa kje napadu s kakšnim kolom , da zaradi mene njegov pes noče aportirat

Je že prav, da se pove (, da vse kar napišem ni po" JUS-u"    )
Je pa res aport s skrivanjem odlična zadeva za zmatrat psa. ... becikel tud pri nas ne pali... Kavč je pa tud pri nas sveti prostor ..( v njenem specifičnem položaju seveda ... na hrbtu in vse štiri v luft... )

[sasha]

damayanti Zara pa raco utaplja...še vedno

[damayanti]

damayanti Zara pa raco utaplja...še vedno

 he he ko sem jaz povedala ( tukaj enemu staremu kinologu) da mi je psica fazana  natunkala ,da je potonil, je rekel..."ti si neumna kot noč ...tvoja psica pa pametna...od kdaj pa fazani plavajo"

Tebi pa isto rekel ..od kdaj pa mrtve race plavajo ...

[Nika]

Se mi zdi, da sem našla "mojo" pasmo - nemški kratkodlaki ptičar. Kljub pisani paleti bo najverjetneje rjave barve. Enkrat v prihodnosti seveda 

Me pa zanima, kako se lovsko udejstvovat, kljub temu da nisem lovec. Za vse preizkušnje planiram nekako 4 leta, kaj pa potem? Tekme? Koliko jih je na leto?