Strah pred ljudmi

*nastja* · 16090

*nastja*

  • Indi & Nastya
  • *
    • Prispevkov: 2.950
    • Točke: 14
: 30 December 2007, 18:21:35
Hej!

Novofundlandec -  potrpežljiv pes- do otrok, odraslih, ni nezaupljiv do tujcev. Niti ena izmed teh karakternih lastnosti ne ustreza našemu novofundlandcu Indiju.
Že kot mali pes, je bil prestrašen zaradi balona, ki se je spustil nad našo hišo - tresenje, cviljenje, še en teden je gledal v zrak, itd. In od takrat naprej problemi, strah pred ljudmi, nezaupljivost, strah pred psi ...
+ velika krivda veterinarja, ki je z njim delal kot s kravo. Gobec zavezal s trakom ga prijel za rep in mu poskušal vtakniti termometer.

Zgodilo se je, da smo dobili obiske, moški in ženska. Bil je v boksu, k njemu je prišla ženska, mu dala kekse in nekako jo je prenesel. Moški pa je imel očala, in nekako po konstrukciji spominjal na 'groznega' veterinarja in ga je ZELO nalajal!

Danes pa znova, prišel je sestrin fant. Sestra je imela kekse in namesto, da bi jih dala psu jih je dala fantu. Indi že tako ali tako, čisto paf, saj je prišel nov človek, ki ga še ni videl v življenju, potem pa še napolitanke (zelo je požrešen). Sestrinega fanta je prijel za jakno in ga nato spustil.

Mogoče ima kdo izmed vas podobne izkušnje, rabim kak dodaten nasvet, da odpravimo ta strah pred ljudmi.


Najlepša hvala,

                      n.



KARMEN

  • *
    • Prispevkov: 2.469
    • Točke: 4
Odgovori #1 : 30 December 2007, 18:30:54
Kot prvo, bi ga jaz ob obiskih dala iz boksa. Večkrat povabite prijatelje, takrat naj bo pes vedno zraven. Načeloma imajo predvsem mlajši psi radi obiske, ker je to nekaj zanimivega. Ni treba, da se mu prilizujejo, ker se bo pes ob tem lahko počutil ogroženega, dovolj, da je ves čas lahko zraven. Pri nas imamo tri pse, ob obiskih so vedno zraven, ležijo okoli nas, mize, kjerkoli smo mi. Tudi če pridejo z otroci, dojenčki,... Predvsem pa bi z njim šla v pasjo šolo, zaradi socializacije.



*nastja*

  • Indi & Nastya
  • *
    • Prispevkov: 2.950
    • Točke: 14
Odgovori #2 : 30 December 2007, 18:37:49
Saj je bil v pasji šoli



thoranita

  • *
    • Prispevkov: 296
    • Točke: 0
Odgovori #3 : 30 December 2007, 19:16:26
Mamo mi tud enega takega bojazljivca ... malo je že bil tak, malo smo ga pa naredili takega. Ko so prišli obiski, je strašno lajal, in ker nisem nikoli točno vedela, kaj to njegovo lajanje pomeni, sem ga navadno prijela za ovratnico, počakala, da se vsi posedejo, potem pa sem ga spustila v 'obhod', da jih je vse prevohal in pozdravil. Ker že po naravi ni ravno strašen cartljivec in se je večkrat ustrašil, ko ga je kdo hotel pobožat, sem se z vsemi zmenla, da naj pač ne silijo v njega. Po petih minutah so bili vsi njegovi in je bilo vse okej. Najbolj grozno je bilo takoj, ko je kdo prišel, ker ko sem ga držala za ovratnico, se drla ne sme, tiho itd. sem ga s tem delala samo še bolj histeričnega... Vmes smo se potem malo izolirali in smo samo mi hodili na obiske, ampak potem sem pa rekla, da je dovolj ... Povabila sem nekaj sodelavcev, jim rekla, naj psa ignorirajo, in od vse sile, ker je naenkrat prišlo toliko odraslih moških, je začel bruhat. Ko se je pomiril, se je veselo igral z vsakim. Nekaj časa smo prakticirali to, da sva šla pred blok, počakala, da je 'obisk' šel v stanovanje, potem pa sva prišla midva. Tako smo se izognili lajanju, nervozen pa je bil še zmeraj. Potem pa nas je nekega dne presenetila fantova mala sestrica, ko je prišla nenapovedano na obisk ... Naenkrat sva zaslišala lajanje in ko sva prišla do vrat, jo je lupčkal in objemal, vmes pa malo zalajal  ::) Takrat mi je dokončno postalo jasno, da s psom ni kaj dosti narobe, je pa narobe z mano ;D Zdaj imamo obiske skoraj vsak dan, sicer so vsakič malo nalajani, ampak po novem rečemo temu dobrodošlica   :) Ker se vsem da ukvarjat z njim, so mu obiski začeli predstavljati nekaj strašno zabavnega in ko rečem Thor, kdo pride?, že začne nositi igrače k vhodnim vratom...

Ker pa je kljub vsemu strašen bojazljivec, vsakemu rečem, naj ne sili v njega. Sicer še nikoli ni poskusil koga ugriznit, je pa že komu na smrt zameril, ker ga je presenetil s kakšnim hitrim gibom v njegovo smer. Zdaj te zamere trajajo vse manj časa, pa občutljiv je tud zmeraj manj, je pa bilo včasih res grozljivo... Sem mislila, da bomo za vedno izolirani ;D Zunaj je še vedno druga zgodba, v množico ljudi ga ne morem peljat, ampak vse pogosteje poskušam... Prav tako ni fino, kadar se mi kdo približuje, če pa se midva približujeva komu, je pa že skoraj v 99% vse kul. Je pa res, da fuuuuul delava na tem. In če ne bi vsaj z obiski porihtali, ko sem spoznala, kako velika je pravzaprav moja krivda pri vsem skupaj, bi verjetno počasi že obupala.

Jaz bi ga na tvojem mestu pač čimvečkrat soočila s situacijo, ki ga dela nervoznega, in mu jo predstavila kot strašansko zabavno. Pustila bi, da hodi med ljudmi, ampak bi zahtevala od ljudi, da ga res popolnoma ignorirajo. Ko bi se dovolj sprostil, bi jih prosila, da se malo poigrajo z njim. Mu mogoče dajo kakšen ukaz in potem priboljšek. Da začne nekako komunicirati z njimi, jih upoštevati in jih videti kot vir zabave.

Pri nas pasja šola glede socializacije ni pomagala nič. Sva se marsikaj naučila, ampak socializirana še vedno nisva :D   

Želim vama veliko uspeha!  8)



*nastja*

  • Indi & Nastya
  • *
    • Prispevkov: 2.950
    • Točke: 14
Odgovori #4 : 31 December 2007, 13:37:54
No, danes pride k nam babica (videl jo je samo enkrat) in bomo najprej šli skupaj na sprehod, potem pa skupaj v klet (ki jo imemo urejeno za Indija - ko je novo leto, da ga preživi notri), da se bo malo 'družil' (:



*nastja*

  • Indi & Nastya
  • *
    • Prispevkov: 2.950
    • Točke: 14
Odgovori #5 : 31 December 2007, 23:34:38
Babica je pri nas. Sedela je za mizi, Indi prav tako. Ko mu je dala za povohat roko je zavihal nos in bi jo verjetno narenčal, če ne bi umaknila roke. Dvomim, da bomo kdaj premagali njegov strah.

Začela sem že razmišljati o hipnoterapiji. Da bi s pomočjo hipnoze premagali ta njegov strah pred ljudmi in psi, in še čim. Ima kdo kakšne izkušnje, je že slišal, ali karkoli. ): Kaj pa vem? :S



thoranita

  • *
    • Prispevkov: 296
    • Točke: 0
Odgovori #6 : 01 Januar 2008, 00:43:43
nastja, ne obupaj. Tudi jaz sem že bila v fazah, ko res nisem vedela, ali še sploh je upanje - sploh, ko je koga nalajal ali celo narenčal. Sicer so z vseh strani kapljali nasveti, ampak verjetno je bil najboljši za mene tisti, da naj psu začnem malo bolj zaupat. Šele zdaj vem, da je bilo to namenjeno mojemu ustvarjanju panike še preden je do česa sploh prišlo. Tud pri nas ni še vse super, verjamem, da še nekaj časa ne bo, ampak po skoraj letu dni truda se počasi premikamo naprej... Glede hipnoterapije ti pa ne znam nič povedat. Sem tud sama razmišljala o takšnih alternativah, ampak me je pri tem motilo to, da se sama ne bom naučila rešit problema in pogruntat svojega psa... V skrajnem primeru bi pa seveda poskusila tud to.



zoe

  • Moderator
  • *****
    • Prispevkov: 6.645
    • Točke: 25
Odgovori #7 : 01 Januar 2008, 10:39:42
A pa ga je res strah? Meni se iz napisanega bolj zdi, kot da ne mara ljudi oz. ne mara da silijo vanj.

Moraš še kaj več napisati ;)

"Get over your hill and see what you find there, with grace in your heart and flowers in your hair"


*nastja*

  • Indi & Nastya
  • *
    • Prispevkov: 2.950
    • Točke: 14
Odgovori #8 : 01 Januar 2008, 17:20:11
Ja, bolj ga gledam, bolj vidim, da je res tako. Ne mara, da ljudje silijo vanj. Zmeraj hoče narediti prvi korak.

Babica mu je dala roko in je zavihal nos in bi zarenčal, če ne bi umaknila roke. No potem je mirno ležal zraven mize. Spodaj je bila tudi moja mama, sestra in jaz. Čez nekaj časa sem šla v stanovanje, ko pa sem prišla nazaj sem ravno ujela, da je Indi sam šel k babici in ji 'naredil aja aja', tako da glavo položi na kolena. Potem jo je povohal po glavi (nos usta, lase), se obrnil in šel stran. Potem pa se je ulegel pri njenih nogah.

Naprej pa se mu prav tako ni vsiljevala. Od časa do časa je prišel k njej, jo pogledal, vendar se ga ni dotikala.

Torej smo opravili 'prvi korak'. Zdaj vidim, da to res ni strah (mogoče samo malo), temveč, da samo ne mara, da ljudje naredijo prvi korak.



           Lp, n



firbc

  • *
    • Prispevkov: 36
    • Točke: 0
Odgovori #9 : 09 Januar 2008, 19:04:31
Prvi korak je opravljen, lahko ga spoznaš se kom drugim- prosi kakšnega kolega naj pride k tebi na dvoriščeali ga "srečaj" na sprehodu, dobro pa bo če kolegu razložiš naj psa ignorira dokler pes ne pokaže zanimanja zanj



TibiQ

  • *
    • Prispevkov: 2.060
    • Točke: 0
Odgovori #10 : 25 Februar 2009, 13:30:24
Kaj pa če psa naučiš nek preusmeritven signal, ki mu ga daš tisti moment, ko začutiš, da bo (in predno to stori) začel z neželjenim vedenjem do obiskov? In seveda preusmeritvenemu signalu, ko ga pes izpolni, vedno sledi nagrada.

Ali pa, vsem obiskom, ki pridejo, najprej raztalaš priboljške. Psa naj ignorirajo, ko pa se jim približa iz radovednosti in zraven ne renči ali kaj podobnega, naj mu ponudijo priboljšek in sicer tako, da ne naredijo kakšnega sunkovitega giba,.. ampak samo npr. odprejo dlan in si pes vzame priboljšek sam.



Medvedka

  • *
    • Prispevkov: 333
    • Točke: 0
Odgovori #11 : 27 Avgust 2009, 13:06:39
Tudi jaz imam podoben problem kot nastja. Imam landseerko, ki je sicer prijazna do vseh psov, do otrok in večinoma do vseh žensk. Tudi na splošno je precej plašna, saj se boji skoraj vsega novega (na srečo tega ni veliko, ker sem veliko delala na socializaciji). Je super v mestu, na avtobusu in na vlaku, nikoli nobenih problemov. Tudi ko je spuščena ne povzroča težav, a ko je doma (zaprt prostor) ali na povodcu velikokrat nalaja človeka (predvsem moške), ki ga ne pozna. Dokler ljudje sedijo, ali se ne zmenijo zanjo je čisto v redu, ko pa se ji približajo zalaja (in se ponavadi začne umikat nazaj). Če se ne more umaknit včasih celo zarenči, enkrat pa je na sprehodu postala panična, ko je vanjo začel rinit pijan klošar in je skoraj skočila vanj.
Poskušam jo odvajati že od malega, ampak ne vem več kako. Od tujcev ni hotela vzeti priboljškov, ko je bila mlajša. Zdaj mogoče bi, a večinoma niso pripravljeni sodelovat, saj jih je strah velikega psa. Poskusila sem z ignoriranjem, kar se je izkazalo kot napačen pristop. Kregam jo, ko zalaja na tujce in potem utihne, pa vseeno dolgoročno ne pomaga. Naučila sem jo ukaz za "Glas", da jo bom naučila tudi na besedo Tiho in jo izdatno pohvalim vsakič, ko ne zalaja v človeka, ki se zapiči vanjo (je pa tak medvedek, da to ljudje kar počnejo).

Ali ima kdo kakšen nasvet, kako naj se še spopadem z njenimi strahovi? Pa tudi glede plašnosti na splošno? Ali kaj delam narobe?

lp!


thoranita

  • *
    • Prispevkov: 296
    • Točke: 0
Odgovori #12 : 27 Avgust 2009, 15:51:34
Oh te plašne riti, mi smo že diplomirali iz ene :P
Če je razlog strah, potem svetujem samo čim več pozitivnih izkušenj z ljudmi (igra) ... in da prepoveš, da ljudje drezajo v njo. Mi smo prišli iz popolnega strahu pred tujci do stanja, kjer sicer še zalaja, ampak samo zato, ker mu je v preteklosti pogosto uspelo z lajanjem doseči, da se je oseba umaknila. Ko psa ni več strah in se samo še petelini, je veliko lažje popravljat. Do takrat pa po mojih izkušnjah res ne pomaga nič drugega kot nešteto pozitivnih izkušenj ... Ljudje naj jo ignorirajo, dokler sama ne pokaže interesa, pa še takrat naj se ne ukvarjajo direktno z njo v smislu, da bi jo božali ali ogovarjali, ampak naj počnejo nekaj, kar ima rada - npr. mečejo žogico, ji dajejo priboljške v zameno za kakšen trikec, naj tečejo z njo ... pač nekaj, kar ji bo sicer zabavno, ne bo pa posegalo v tisti del nje, kjer jo začne grabiti panika. Veliko iznajdljivosti, doslednosti in živcev je potrebnih, ampak ni pa nerešljivo. Je pa velika razlika med psom na povodcu in spuščenim psom - vsaj pri nas. Na povodcu smo enih deset korakov zadaj ...  :P
Glede ostalih strahov: Thora je bilo npr. neverjetno strah teh rešetk od kanalizacije - do te mere, da je postalo nevarno, ker je znal skočiti na cesto v paniki. Potem sva mu nekaj časa klikala za vsakič, ko je prišel blizu brez bezljanja, ko se je npr. usedel en meter stran in se je pomiril, ampak še vedno nismo dosegli stanja, ko bi bil miren ob rešetkah. Potem je pa enkrat slučajno fantovi sestrici padel en briket v kanalizacijo. Od takrat dalje stojimo ob vsaki rešteki in čakamo, da Thor preveri, kje je briket. To traja že več kot eno leto in je sicer malo zoprno včasih, ni pa več nevarno. Tako da se kakšna taka neumnost da včasih tudi tako mimogrede rešit, samo sami ne pogruntamo, kako ;D
Bal se je vrečk za pobiranje kakcev - ko sva vzela vrečke pred sprehodom iz predala, se je skril pod kavč. Potem pa sem začela najprej z merkatorcami, tistimi tankimi - na srečo je res igriv in ga lahko za vsako neumnost naserjem. No, te vrečke sem mu metala v zrak, jih vlekla pred njim in hitro so mu ratale žur (zdaj jih moram skrivat  :P). Nadaljevala sem potem s temi vrečkami za kakce, ampak sem jih vzela iz drugega predala (da mu ni bilo takoj jasno, da so to tiste strašne vrečke) in ponovila postopek. Zdaj jih ima prav rad :)
Teh strahov je bilo nešteto, pomembno je le, da jih lastniki ne potenciramo, kar sem sama dostikrat nevede počela :-[ Zadnjič mi je bilo prav zanimivo, ko je bila nevihta pri nas in je grozno grmelo. Jaz se grmenja bojim, ampak samo če sem zunaj, doma pa me ne moti. In psa sta tudi čisto mirna ob grmenju, sploh ne registrirata. Potem je pa enkrat tako počilo, da sem zakričala, ker sem se ustrašila. Ko je naslednjič zagrmelo, je Thor okamenel - midva pa nisva niti trznila. Najprej je pogledal mene, potem fanta, in ker ni bilo nič, je nadaljeval z glodanjem kosti. Ko je tretjič počilo, je bilo spet vse okej. :)
Malo sem se razpisala, pa upam, da sem napisala kaj koristnega ... Če si kje blizu MB doma, se pa lahko tudi kdaj dobimo in vama posodim mojega dragega, da bo igral tujca, s katerim bo imela tvoja psica pozitivno izkušnjo  :P ;)



Medvedka

  • *
    • Prispevkov: 333
    • Točke: 0
Odgovori #13 : 28 Avgust 2009, 14:29:32
Hvala Thoranita (da si se razpisala)!!  ;D

Žal živim v Ljubljani, drugače pa res hvala za ponudbo!!! Zelo malo ljudi je pripravljenih sodelovati z mano, da bi jo strah minil, ker najprej takoj skočijo v srčkanega medvedka, ko pa zalaja se jo ponavadi tako bojijo da si ne upajo več blizu  :-\ Do pasjih lastnikov je zdaj že čisto prijazna (če je kuža zraven) in fehtari za hrano  :P
Tudi pri nas je kriza na povodcu (spuščena je v redu), zato se mi zdi grozen tale zakon...  :-\

Hehe, tole z vrečkami mi je bilo pa prav zabavno brati! Kakšnega navihančka imate (pasma)?

No, še enkrat hvala za nsvete, bom poskusila še koga prepričat, da bi dobila čim več pozitivnih iskušenj.

LP!


shawtyy*

  • *
    • Prispevkov: 593
    • Točke: 0
  • my sunshine :*
Odgovori #14 : 28 Avgust 2009, 14:38:12
mi se tudi spopadamo s to težavo.. že 1leto .. neuspešno :-\ res nevem kaj naj naredim.. :-\ pasjo šolo obiskujeva.. izpit A sva naredili [nisva delali skupine :-\] .. sedaj greva še naprej.. vendar BBH izpita ne bova delali.. ker ga nebi naredili :-\ 1x na teden grem z njo v mesto.. pa se ji dobesedno zmeša.. :-\ skače.. vleče nazaj..beži .. grozno za gledat..  :-X :-\

Urska in Joy


My angel.. Ajka  2009-2014


Medvedka

  • *
    • Prispevkov: 333
    • Točke: 0
Odgovori #15 : 28 Avgust 2009, 15:10:17
Pri nas je problem samo na povodcu... Ko je bila mlajša si ni upala po pločniku, kjer je hodil še kdo poleg naju in je bila vsa prestrašena ob pogledu na vsako novost. Vozila sem jo v mesto, na avtobus, vlak, šolo sva delali v skupini... in nimava več nobenih problemov. Dokler se ljudje ne mečejo po njej je v redu tudi v največji gneči. Čim pa se kdo zapiči vanjo...  :-X

Poskusi tako, kot je predlagala Thoranita... vem pa, da zna bit težava če to počne tako velik pes... (po slikici sodeč imaš bernija?) Meni je pri bežanju in vlečenju nazaj najbolj pomagalo ignoriranje. Sama sem vztrajno hodila naprej in se za psičko zadaj nisem zmenila. Kmalu je ugotovila da pravzaprav ni nič hudega in je pač šla naprej... Enako je bilo z avtobusom. Prvih parkrat ni hotela it gor, zato sem jo (ker je bila še majhna), dvignila in takoj na avtobusu spustila na tla. Po dveh takih poskusih je šla brez problemov sama gor in se lahko normalno prevažava tudi v največji gužvi.
Pri lajanju na druge pa še vedno ne vem, kaj bi bil najboljši način. Vsekakor pa bom še poskušala...
Kako pa se spopadaš s to težavo? (čim več izkušenj bi rada slišala...  :-[)

Upam da najdeš rešitev...  :-\

lp


shawtyy*

  • *
    • Prispevkov: 593
    • Točke: 0
  • my sunshine :*
Odgovori #16 : 28 Avgust 2009, 15:16:37
tole z igro pa to.. smo vse porobali..  :-\ naša ne laja ali kaj podobnega.. če je na povodcu.. bo naredila vse da bo ušla - ko se ji kdo približa .. če je spuščena pa samo da vidi da gre kdo proti njej.. rep med noge pa bejžmooo :-\ ja imam bernija.. in je res problem ko je tako velika :-\

Urska in Joy


My angel.. Ajka  2009-2014


Medvedka

  • *
    • Prispevkov: 333
    • Točke: 0
Odgovori #17 : 28 Avgust 2009, 15:23:08
Res ne vem...  :-\ :-\ Saj pravim, meni je uspelo z ignoranco, nisem delala panike iz ničesar in predvsem je nisem pomilovala in ji dajala hrane ali se igrala z njo takoj zatem ko se je česa ustrašila, pač pa sem to nardila če je šla pogumno mimo stvari, ki se jo je ponavadi bala.

Drugače si tudi sama nisem znala pomagat   ::) Ja, glede velikosti je pa v takih situacijah kar hudič... Zanima me, kako jo lahko vozite na sprehode če taka mrcina poskuša zbežat domov, ko se ustraši. Kje pa živite? Kje na samem ali v mestu?


shawtyy*

  • *
    • Prispevkov: 593
    • Točke: 0
  • my sunshine :*
Odgovori #18 : 28 Avgust 2009, 16:27:15
na sprehodih je spuščena.. ponavadi.. če so gužve jo privežem [imam fleksi] in ko greva mimo ljudi .. naredi veeelik polkrog okrog njih .. da se jim izogne ::) vsaj 2m vstran od ljudi (: .. smo pa iz Ptuja .. 1km ven in centra :) .. doma sva takoj zraven kinološkega društva in Rance(morje na kopnem - ptujsko jezero :P) .. ob vikendih so gužve.. drugače ni veliko ljudi.. je pa veliko psov in sprehajalcev - teh se ne boji & ne boji se ljudi če imajo psa[gre lahko do njih.. samo pobožati je nesme nobeden..]

Urska in Joy


My angel.. Ajka  2009-2014


tajka

  • *
    • Prispevkov: 180
    • Točke: 0
  • moja pesjanka
Odgovori #19 : 10 Januar 2010, 20:31:08
enako je pri meni .taja je zelo prijazna do psov.... vendar se tujih ljudi biji odkar jo je pri 6 mesecih napadla podivjana psica. odn takrat naprej se neznancem ne pusti-na žalost. :'( ker bi bilo zeloo super.

love animals4everandalways


Lichi

  • *
    • Prispevkov: 18
    • Točke: 0
Odgovori #20 : 01 Julij 2010, 08:30:31
Hojla!

Ah, tudi mi imamo probleme.
S starejšo psičko (5 let, mešanka višavček/pudelj) imamo vsakodnevne težave na sprehodih z renčanjem in lajanjem na druge pse. Smo hodili v pasjo šolo, kjer je zelo uspešno končala dva izpita in je bilo stanje nekaj časa malo boljše. Čez zimo pa je kot bi ''padla ven'' začela s ''staro rutino''. Ko sva začeli hodit na RO je bilo nevzdržno. V vsakega ''sošolca/sošolko'' je skočila in renčala. Tako sploh nisva dokončali tečaja ampak smo se zmenili za individualne ure.  :-\
Problem se nadaljuje, ko smo letos dobili novo psičko, mešanko čivava/yorki (stara je malo manj kot 5 mesecev). Že od vsega začetka smo začeli s socializacijo...z mano hodi celo v službo, kjer vsakodnevno ''spozna'' veliko novih ljudi. Ker je majhna, je z nami šla tudi v trgovine, kakšen lokalček in celo restavracijo. Ko pa smo na sprehodu je zgodba drugačna. Renči in laja na skorajda vsakega mimoidočega, sploh pa na pse. Od daleč laja, ko pa se ji pes približa, da bi se povohala začne cvilit, kot bi jo iz kože dajali. Očitno potem laja iz strahu. Verjamem, da je nekaj že v naravi takih pasem ampak vseeno moti.
Ne vem kako naj postopam v tej situaciji, saj če bi se izogibala psom bi hkrati zamujala s socializacijo po drugi strani pa ne bi rada, da bi se to renčanje in lajanje privzgojilo. Poskusila sem že ignorirat in z besedo ''gremo'', s preusmeritvijo pozornosti in ne gre najbolje.
Tako so sprehodi z dvema psičkama, ki lajata na pse kar precej stresni.  :(
Prosim pomagajte z nasveti.

hvala.



TibiQ

  • *
    • Prispevkov: 2.060
    • Točke: 0
Odgovori #21 : 01 Julij 2010, 09:59:43
Si že poskusila z desenzibilizacijo?

http://www.kliker.si/?q=node/198
Citiraj
Kay Laurence z vodnikovo neodzivnostjo na odklonska vedenja in trdnostjo hoje po krožni liniji, ki smo si jo zadali, psa skulira do te mere, da opusti vzroke za vlečenje, se sprosti in hodi z vodnikom. Bistveno je, da od zadane smeri ne odstopimo, da smo trdni, mirni, zbrani, dosledni; ter da po krožnici naredimo več krogov, dejansko je z vsako ponovitvijo vidno izboljšanje. Pes se sprosti in umiri ter se prilagodi naši hoji. Vajo stopnjujemo tako na ravni motenj, ki jih dodajamo postopoma, kot na ravni ovir, med katerimi hodimo. Če bomo vadili na opisani način, bomo psa zagotovo desenzibilizirali za dražljaje iz okolja, na katere se je odzival z vlečenjem, ter dosegli tisto, čemur rečemo lepa hoja ob vodniku. Kayina metoda je vodnikom navadno blizu, ker se jim zdi logična in še vedno do psa dovolj prijazna, saj ne gradi na korekcijah. Mnogokrat vodnikova odločenost, ki jo pri tej vaji mora pokazati, okrepi vodnikovo avtoriteto ter skozi to izboljša, očisti odnos med vodnikom in psom.



lotty

  • *
    • Prispevkov: 34
    • Točke: 0
Odgovori #22 : 24 Junij 2012, 12:57:35
ta tema že dolgo ni bila odprta, vendar imam tudi jaz problem... naša Lotty se zelo boji tujcev. >:( Ko ljudi spozna je OK, vendar se pojavljajo težave s sprehodi po mestu in bojim se kako bo na morju. Včeraj smo že šli malo sprovat plažo, pa smo imeli kar precej težav...... Na ljudi je lajala in se hotela zaganjat za njimi..... ??? Plaža ni bila ravno polna, zato je še šlo, ne vem kako bo pa med največjo turistično sezono:)  :'( Stara je 10 mesecev tako da je še mlada, samo je pa to zelo naporno in ne vem, kako naj jo navadim da se nebi menila za tuje ljudi... Drugače je pa izjemno prijazna in ljubeča psička.



AJ

  • *
    • Prispevkov: 29
    • Točke: 0
Odgovori #23 : 24 Junij 2012, 15:59:49
Jaz bi ti svetovala, da kot prvo ugotoviš vzrok, zakaj je prišlo do tega stanja. Ker to zaganjanje, ki ga ti opisuješ ni najbolj značilno za psa, ki se boji. Tak pes se bo rajši umaknil in ne bo še dodatno sam silil k osebku, kateri mu predstavlja strah. Agresivno se bo odzval v primeru, da bo izzvan, torej v tvojem primeru, če bodo ljudje sami silili v njo, jo želeli božati. Najprej začni s tem.
Glede lajanja - jaz bi svetovala, da ji preusmerjaš pozornost - ko gre mimo kak človek jo od začetka pokličeš po imenu, ko pogleda pa jo pohvališ in ji daš priboljšek. Samo moraš biti res dosledna in nagradi vedno, ko te bo pogledala in se torej ne bo ozirala na ljudi okoli sebe, če pa se bo ali če bo celo lajala, jo pa popolnma ignoriraj. Uči jo dejansko torej, da ko gre kak človek mimo nje je boljše, da pogleda tebe, kot da se zažene, ker bo v prvem primeru še dodatno nagrajena. Pa fajn je tut, če se z njo igraš na mestu, kjer so tudi ljudje, da se nauči, da ji ljudje prinašajo samo dobro, če jih ignorira. Absolutno moraš tudi preprečiti tujim ljudem, da bi drezali vanjo. Če pride sama do njih, ok, če pa ne (in se ne dere ipd.) pa tudi ok.
To delš, če želiš, da ljudi ignorira.



mimi89bu

  • *
    • Prispevkov: 228
    • Točke: 0
  • Smisel zivljenja je imeti pasjo ljubezen.
Odgovori #24 : 24 Junij 2012, 16:38:42
Moja je tud taka... v bistvu tiste, ki jih pogosto vidi, je vredu. Ampak, če je pa kak neznanec, al pa znanec, ki ga ne vidi pogosto, mora ona it do njega, ko hoče. V nasprotnem primeru renči in je nezaupljiva. Mene to sicer ne moti, mi je všeč, da je nezaupljiva. Tamali recimo, vsem zaupa... in meni je šlo to vedno na živce.
Mi rešujemo s tem, da jo umirjam, ko kdo pride. Tisti "nekdo" jo mora pa ignorirat, dokler tamala ne vidi, da je vse ok.

Mimi*


lotty

  • *
    • Prispevkov: 34
    • Točke: 0
Odgovori #25 : 24 Junij 2012, 18:44:36
Bom provala to s priboljški hvala, drugače je pa iz dobrega legla in ji ni nikoli nihče storil nič žalega....od drugega meseca je naša in vedno z nami. pa tudi od zmeraj je med ljudmi in z nami gre povsod ...... zato ne razumem kaj jo tako moti