Joj kok ste se lepo razpisali.
Vidim da je kar pri vsakih enako. Npr sestrična ima labradorko, pa je zelo otročja. Edino kar ne mara, so to starejši ljudje.
Čim je spuščena, prileti do vsakega. Še zmeraj nekako pokaže, da ima zelo rada gospodarja, čeprov ga ne vidi pogosto, mogoče zaradi tega.
Se je pa v zadnjem času naučila veliko poslušnosti...npr, če ji rečeš, da naj gre poiskati igračko, neverjetno razume, seveda moraš ponoviti ene 3x.
Je pa ravno tako, kot je rekel Thor....njej ni važno, kdo jo pelje na sprehod, samo da gre.
Se pa najbolj bojim tega, kar je rekla Maychi.....da ga nebi kdo odpeljal ali mu kdo kaj naredil.
Sicer smo imeli 17 let mešančka pri hiši, pa mu ni noben nič naredil, samo vseeno se bojim. Mogoče še bolj zaradi tega, ker bo imel prostor za hišo.
Potem pa pomislim, da ima soseda že toliko let planšarja za hišo, pa mu ni noben hotel hudega...res pa je, da je njen pes zelo hud.
Pri nas s sprehodom ne bo problem, mogoče bo največji problem, če bom šla kam na dopust. Tko kot je rekla Husky girl, jaz vedno iz dopusta ali kjerkoli sem in sem odsotna vsaj 1 dan domov preverim, če so vsi zdravi v družini in če so zdravi moji sončki. Taka pač sem...enostavno se na smrt bojim, da bi se lahko komorkoli kaj naredilo.
Sem se ne dolgo nazaj skregala z eno osebo, ko je bil Mikec (muci) na nedeljo zelo slab, bolelo ga je v trebuščku, pa sem preklicala vse dežurne ambulante, tako da sem potem dobila enega veterinarja, da ga je v nedeljo zvečer pregledal in dal zdravila...pa potem sem še 1 teden dežurala z ostalimi.
Sem ravno tako opazila, da se tako kot kužki tudi mucki točno zapomnijo osebe, s katero se je ona največ ukvarjala in ga cartala.
Upam, da pri meni ne bo ravno vse nasprotno temu