Pozdravljeni!
Je preteklo že nekaj časa odkar je Lanabela napisala tisti post, pa bom vseeno tudi jaz delila svoje izkušnje z huskyji. Naša huskyca Luna je stara skoraj 7 let in je res naaajprijaznejši kuža na svetu
Najprej bi rada povedala, da se nebi mogla bolj strinjat z Lanabelo; sploh, kar se tiče prvih dveh točk-njihov nagon je tako močan (če imam kaj pojma je podobno tudi pri drugih polarnih psih), da je res potreben potrpežljiv lastnik, da bo huskyja pripravil do ''sodelovanja''. Verjamem sicer, da je z vztrajnostjo mogoče vzgojiti vsakega psa, ni pa husky tak pes ala Border, labradorec.. moram sicer priznati, da je bilo že samo lastništvo naše Lune odkar je bila še mladiček zapleteno (kupil jo je mlad, navdušen (in pravzaprav neodgovoren) človek, ki jo je kasneje prepustil kar v skrb svoji materi, ta pa je nekako tudi partnerica mojega očeta-pa nebi zdaj morila z našim družinskim drevesom..
)in je bila vzgoja bolj na ničnem nivoju. V glavnem psička je šele okoli svojega tretjega leta dobila res pravega lastnika in stalen dom (to pravim, ker jo je tisti mladi človek, ki jo je kupil, kar naprej selil, kužica pa ni bila vedno pri njem). Rezultat je bil (in je delno še danes) popolnoma nevzgojen pes. Takrat, ko sem se z njo začela ukvarjati še jaz, tudi pojma nisem imela, da husky ni ''začetniška'' pasma in kaj za vraga se je zgodilo, da je pes popolnoma podivjan. Lovila je vse, kar je lezlo in šlo, na povodcu je vlekla, da ne omenjam odpoklica..kaj je že to?
tudi danes je nikakor ne moremo spuščati, razen kadar je na vrtu za hišo. Nevem zakaj, a tudi če vidi mačko, drugega psa..na dvorišču vedno uboga in pride nazaj, če jo pokličeš. Vseeno nočemo tvegati in za njo vedno binglja povodec, da lahko nanj stopiš, če zalaufa
No ampak kar sem hotela povedati: res res res huskyji so krasni psi, najbolj ljubeča pasma na svetu! Kadar je kdo slabe volje pride zraven ter mu nasloni glavo na koleno, kadar gremo na morje dobro ve, da nas ne bo dalj časa in tuli za nami, da je joj. Pri hiši sta dva otroka, en je dojenček. Husky nikakor ni pes čuvaj, ampak tujcev brez, da bi tulila 10 minut ne pusti k malčici.
Res je tudi, da je pravi bager, kar se tiče kopanja lukenj. Urejen vrtiček odpade!
če se poleti na vrtu obrneš stran za minuto, si skoplje cel graben in se poči v njega, da se hladi. Kar se tiče pobegov, je res kar je rekla Lanabela-res so brihtni. Naša se je naučila odpirat vrata in se sama sprehodi. Saj vedno pride nazaj, ampak vseeno zdaj zaklepamo glavna vhodna vrata.
Z živalmi se načeloma lepo razume, razen če ne začnejo bežat pred njo...kar pa je na žalost 90% bitji, ki jih sreča. Najraje ima martinčke, mačke in govedo (upam, da se to ne sliši tako, kot da vsak dan prinese drug ulov domov hehe). Tudi na krave se seveda ne spravlja, ampak res se ji zmeša, če jih vidi v avtu skozi okno. Res je tudi, da husky živali ne nosi in se z njo ne igra ampak jo pa nagonu pač ubije.
No kar se pa tiče gibanja, je pa naša res velika izjema. Je bolj lena. Res je, da je stara 6 let, ampak nikoli ni kazala želje po teku in gibanju. Že ko je bila majhna je bila prava lenuhica. Človek bi si mislil, da imamo torej hiperaktivnega psa, ker pač ne porablja energije, ampak ne. Nikoli ni imela veliko energije in že od malega smo navajeni, da po daljšem sprehodu poje in gre spat v svoj kotiček. Včasih se je tudi pritoževala, ko si jo zjutraj mogel malo manj kot prosit, da se je prikobacala in si jo lahko peljal na prvi sprehod.
Drugače pa glede na vso kilažo (ali naj rajši rečem tonažo hehe) dlake, ki jo ima na sebi presenetljivo dobro prenaša vročino.
Največji direndaj je, ko ji te tone dlake izpadajo in je treba krtačit večkrat na dan, krtače se pa boji, da je joj. Rep med noge, ušesa dol in tisti bogi pogled.
Pa lepo se mejte z vašimi sibirskimi lepotci!