Kaj se mi je zgodilo danes.... Ojoj... Zjutraj sem vstala od 7h, šla na zajtrk in nato ven. Mami je bila ravno v hlevu in je molzla krave. jaz pa sem do žive in jo spustila iz pesjaka... živa vsa vesela tekala po vrtu in nabijala kroge po celem snegu, muckom spila mleko
in šla pozdravit medota in kravice, koze in zajčico v hlev. jaz sem medtem čistila moj avto, ker sem potem morala na fax... vmes je še ukradla par kuhanih prašičjih kož, ki jih ima mami v garaži za psa in nih veselo grizla, nekaj pa jih zakopala po vrtu. ko sem bila konec s čiščenjem avta, sem živi zamenjala zmrznjeno vodo in potem sva šle tekat na bližnji travnik. s seboj sem imela kot vedno priboljške za živo... tako je živa vsa veselo skakala po snegu, in spet kopala luknje. jaz pa sem malo fotografirala še naravo, ker je bilo vreme prečudovito, sneg se je bleščal na soncu in nebo je bilo nebeško modro
potem pa sva z živo vadile malo ukaze s priboljški in nato je spet tekla pred mano... kar naenkrat se pa ustavi in ušesa gor... sploh nisem dojela in v trenutku so se izza hriba pokazale 3 srne v divjem teku, živa pa v momentu za njimi... še preden sem živo lahko poklicala je že bila na drugi strani hriba in direktivo za srnami v gozd. klicala sem jo še nekaj časa, nato pa sem tekla do hiše, vzela povodec in tekla po poti do gozda. žive nikjer... klicala sem na vse strani in pretekla ene 500m, ko sem v snegu zagledala srnine in živine sledi. in to izn čisto druge smeri kot sem jaz prišla. in tako sem tekla naprej po sledeh in klicala živo... po kakšnem kilometru tekanja in klicanja po gozdu, pa mi nasproti priteče živa. hvala bogu
oddahnila sem si ful, živa pa se je po vseh štirih priplazila do mene... vedela je da je nekaj naredila narobe in se mi je hotela opravičiti
saj sem bila jezna, samo hkrati pa tako vesela, kajti če bi jo dobil kakšen lovec ne bi bilo dobro... tako sem ji malo navila uhlje in jo pokregala, čeprav se mi je odvalil kamen od srca da sem jo spet vidla...
in tako sva odmaširale proti domu... žive sploh nisem privezala in celo pot domov je hodila ob meni
sem jo že hotela privezati, samo sem si rekla, da sedaj ziher ne bo ušla, pa tudi toliko sem ji zaupala in res je bila najbolj pridna. skoraj bolj kot doma na dvorišču...
včasih res ne morm verjeti kako močan nagon ima husky... v trenutku ko je živa zagledala srne, ne bi pomagal noben priboljšek, nobena čokolada, mi jo ima sicer živa najrajši, nobeno meso, nobena igrača,...nič...pa čeprav me ima živa najrajši in me ful uboga, ob srnah jaz izgubim moč... ta nagon ji v tistem trenutku pomeni vse.
ne vem, nekateri pišejo da se da huskyja naučiti na odpoklic, tudi ko zagleda srno, samo meni se zdi to res skoraj nemogoče... potem pa se vprašam ali sploh obstaja husky, ki bi ga postavil na sredo travnika in ko bi zagledal srne, da se ne bi v njem zbudil nagon in je ne bi mahnil za njimi. mogoče pa ima živa še bolj izrazit nagon, ker je že pokončala srno in občutila kri, ko je bila še zelo mlada. in sedaj iz instinkta teče za njo.
uglavnem, tole je bila moja jutranja rekreacija
LP***MAJA & ŽIVA