Pa o slovaškem čuvaču še nekaj
Ime :
Slovensky čuvač / slovaški čuvač (tatrski čuvaj )
Čuvača dolgo niso priznali kot samostojno pasmo, saj so si z madžarskim kuvašem in podhalanskem ovčarju tako blizu, da so Madžari dolgo oporekali svojim severnim sosedom pravico do poimenovanja. Trdili so, da gre le za kuvaša, ki ga uporabljajo slovaški pastirji v Tatrah.
Bližnji sorodnik vseh treh pasem belih ovčarjev iz srednej evrope je italijanski maremsko-abruški ovčar (cane da pastore maremmano-abruzzese), ki je priznan kot italijanska avtohtona pasma.
Skupni prednik vseh štirih pasem je madžarski kuvas (kuvasz), pasma ki so jo naši SV sosedi pripeljali v Evropo. (beseda kavaš - oboroženi čuvaj)
Slovaški hribovci pravijo, da je bela barva pomembna zaradi volkov, ki so se prikradli med ovce in jih klali. Če bi bil pes enake barve kot volk, bi lahko pastir nehote ubil svojega prijatelja.
Če se na Tatrah ne bi začel pojavljati turizem in če pohodniki ob hlebcih ovčjega sira ne bi nosili s seboj v dolino in v daljne kraje tudi belih pasjih kepic
, bi bržkone za belo pastirsko pasmo v Sr. Evropi še vedno veljal le kuvaš.
Vsi beli čuvaji čred v Tatrah so seveda stoletja dolgo veljali za tatrske pse, tatrske čuvaje... Šele kasneje, ko so se v zgodbo vmešali kinologi, se je začel spopad za lastništvo pasme in za ime.
Šele precej kasneje je tatrski ovčar z južne strani meje, z Visokih in tudi z Nizkih Tater, postal tatrski čuvaj (tatransky čuvač) in kasneej slovaški (slovensky) čuvač.
Tisti na severni strani meje, na severni strani meje, na severni strani Visokih Tater, pa je dobil ime polski owczarek podhalanski.
Antonin Hryza je bil predavatelj na veterinarski šoli v Brnu na Moravsekm. Pozanl je pastirske pse v Tatrah, ki so jih tedaj, po množičnih pobojih volkov, uporabljali za čuvaje. Psi so bili v začetku dvajsetega stoletja še precej razširjeni, v tridesetih letih pa jih je bilo vse manj, vendar so se že prej s prišleki preselili na Polsko in redvsem v Nemčijo. Hryza je zaslutil, da je morda napočil zadnji trenutek za ohranitev pasme, zato je v Tatrah izbral par belih čuvajev in jih odnesel na dom svojega zeta Jozefa Skoupila. Ta mladiča sta za vedno zapisana kot začetnika pasme Slovensky čuvač, pes Jerry pod 1. in psička Kora pod 2. rvo leglo je bilo 1929, do leta 1933 pa je Antonin zbral že toliko somišljenikov, da so ustanovili klub vzrediteljev tatrskih ovčarjev. Odprli so svojo rodovno knjigo. in se včlanili v Češkoslovaško in mednarodno KZ.
Nemška okupacija je tatrske pse skoraj zbrisala z zemeljske oble. Ljubitelji pasme, ki so preživeli vojno vihro in nekaj let pozneje še sovjetsko okupacijo, so se spet zbrali v petdesetih letih (profesor Hryza je medtem že umrl). Leta 1958 so jih spet enakopravno sprejeli v Češkoslovaško KZ. Ker od starih linij, ki jih je ustvaril profesor Hryza, ni ostalo veliko, so pravzaprav vse začeli znova.
Na novo se je začel tudi boj za priznanje pasem.Na zasedanju mednarodne KZ leta 1965 v Pragi je bila njihova pasma zapisana pod št. 142 med priznane pasme.
Ime pasem pa ni bilo tatrski čuvaj ampak slovaški čuvaj, saj se je v tistem času pojavila Poljska s skoraj identično pasmo, ki so ji tudi rekli tatrska. (kasneej poljski podhalanski ovčar)
Značaj : Je psihično stabilen, pogumen pes in se brez pomisleka spopade z volkom in celo medvedom (je bilo že omenjeno na tem forumu
)
Čuvač je velik ljubitelj otrok in ima do njih pokroviteljski odnos. Je zelo navezan na svoje ljudi, do tujcev pa je nezaupljiv. Silno dobro občuti razpoloženje ljudi, tudi tujih in slabim ljudem se ponavadi izogne.
Je pes, ki ga je treba skrbno vzgajati že od mladih nog, pozneje je treba z njim tudi v malo šolo in v tečaj osnovnega šolanja. Ne prenese prisile, tej se ponavadi upre. Je odličen čuvaj in z laježem nakaže vsakogar, ki pride k hiši.
Ima zelo razvit občutek za svoj teritorij, ki ga ponavadi ne zapusti. Na svojem teritoriju seveda hoče biti gospodar. Je učljiv in ga lahko naučimo vseh vaj poslušnosti, vaje obrambe pa niso priporočljive.
Primeren je za ljudi, ki se bodo z njim ukvarjali in ki bodo sicer dosledni, a hkrati znajo imeti radi pse. Zelo dobro se počuti v hiši z velikim ograjenim vrtom. Rad ima veliko gibanja. Treba ga je redno negovati, z glavnikom mu moramo odstranjevati mrtvo dlako. Pri hrani ni izbirčen in ponavadi nima dednih hib. Je zelo zdrava pasma in dočaka visoko starost, 14 let in več.
Vir : Revija Moj pes, letnik 14, številka 9Linki (s slikami
) :
http://www.slovensky-cuvac.com http://www.slovensky-cuvac-zucht.de http://www.cuvac.at http://www.cuvac.chPopravljeni linki, ninci+1