Tema: Motivacija

[isla]

Ne, mora bit ne, ne glede na to kako motivacijo uporabljaš. Po moje je tukaj problemček...

Problema ni, ker psa ki bi ga šolala z pozitivno motivacijo še nimam, zato sem tudi napisala da je vprasanje hipoteticno. Predvidevam da ce te pes šavsne, ne reagiras najbolj mirno in zato sprasujem ce se tu konca ucenje z pozitivno motivacijo (pozabite na kliker, vprsanje sem sprva postavila v napacno temo in ga tudi napacno formulirala).

[deteljica]

moj odgovor bo zelo hipotetičen, ker še nikoli noben moj pes ni renčal name, če sem šarila po skledi  .
Po mnenju nekaterih se to itak ne more zgodit ,ker baje klikeraši psov tako in tako ne hranimo iz sklede, kadar jih sploh hranimo, to je seveda zgolj v izjemnih primerih  , in itak iz roke  ...
Drugače pa, čist nehipotetično    smo se ravno pred nekaj denevi krohotali ob moji vsestranski uporabi klikerja - namreč en mojih psov je nekje nalepil nos na tla...in sem mu v sekundi vrgla kliker v glavo    .........jaz pač šolam vse vaje s klikerjem in pri mladih psih striktno upoštevam načelo samoiniciativnosti, pri odraslih in izšolanih pa ne toleriram bedstoč  . Res pa je tudi da je teh skoraj nič odkar sem po izkušnjah sposobna predvideti vedno več možnih stranpoti še preden se sploh začnejo 

Sploh itak nisem tipičen klikeraš - uporabljam vedno  tisto , kar najbolj deluje- in to je pač  šolanje na  kliker  .
Tudi nisem noben moralist- z lahkoto psa sesujem ko kanto, brez kančka slabe vesti- če bi le pomagalo in če bi bilo sploh potrebno.

Delo s klikerjem zagovarjam iz enega samega razloga- ker je učinkovito in da najboljše rezultate  , moralna plat me sploh ne zanima- to prepuščam ljubiteljem živali  .
Dela s silo ne zagovarjam iz izklučno enega razloga- ker je zelo naporno(za vodnika) in večinoma ne da dobrih rezultatov (je tehnično prezahtevno celo za poznavalce). Korekcij v vajah ne zgovarjam izključno iz enega samega razloga- ker odgovornost s psa prenesejo na vodnika in ker dolgoročno tudi dajo slabše rezultate.
As simpl as that

kaj bi torej naredila, če bi nek pes zarenčal name, ko bi segla v skledo npr- prav čisto nič-preslišala bi renčanje in spregledala šavsanje in mirno izvedla,kar sem si zamislila. Pa še skledo bi umaknila  s hrano vred, do naslednjič.
Nekja podobnega tvoji hipotezi sem naredila ko je eden mojih psov zarenčal na otroka,ki se mi je usedel na kost ,ki jo je glodal- brez besed, brez komentarja in pogleda in v isti sekundi je kost letela na omaro -pes pa v velikem loku čez celo sobo ,kjer se je zagozdil za radiator- ko se je ozrl smo vsi mirno in neprizadeto gledali TV dalje, kot da nimamo nič opravit z dogodkom.

zadovoljna?

[Target]

isla,

izkusenim pasjim vodnikom (kot npr. deteljici) se bo zelo tezko zgodilo, da bi jo njen pes šavsnil pri skledi, kot si napisala. Zakaj sem tako prepricana? Zato, ker take zadeve se ne skuhajo kar v 5 minutah ampak se zacnejo kuhati ze pri mladicu in izkuseni vodniki znajo pravilno natrenirati tudi take situacije od samega začetka - neizkuseni in nevedni pa jih ponavadi samo poslabšajo.

Npr. samo pri agresivnosti/ posesivnosti zaradi hrane obstajajo podrobna navodila in postopki, kako se zadeve lotimo in peljemo naprej - tudi tu se dela po načelih pozitivne motivacije, desenzibilizacije, kasneje posploševanja,.. itd. Je pa vcasih nujno - ce delamo z mladicem, ki ze šavsa pri hrani, da si roko ovijemo s kako cunjo ali nataknemo debelejše delovne rokavice - zato, da bi v slučaju, če bo pes kljub postopnem napredku nenadoma odreagiral, NE umaknili roke temvec mirno obmirovali in tako mladicu pokazali, da nam "dol visi" ce se repenci,tudi ce zagrize smo se vedno mocnejsi in trdno v sedlu.

Sem hotela v bistvu povedat, da ce pes zvecer porenči pri skledi, to ne pomeni, da prekinemo z nagradicami, ki smo jih uporabili pri ucenju Sedi popoldne in avtomatsko preidemo na batine.. 

[isla]

No hvala, pa smo le prišli skupaj.  Sprasevala sem zato, ker se mi zdi da v nekaterih situacijah enostvno ni mozno stvari ignorirati oz ih korigirati z nagrajevanjem. Taksna metoda kot jo opisujes se mi zdi povsem sprejemlijva, sicer pa upam da mi nikoli ne bo treba uporabljati klikerja (ali kaksnega drugega predmeta) za metajnje v glavo ampak le za klikanje. Ampak nikoli ne ves... 
Pa ne se tolk razburjat nad mojimi vprasanji, poskusam ze v naprej predvideti vse mozne in ne mozne situacije to je vse.

Tole je letelo na odgovor deteljice.

Sem hotela v bistvu povedat, da ce pes zvecer porenči pri skledi, to ne pomeni, da prekinemo z nagradicami, ki smo jih uporabili pri ucenju Sedi popoldne in avtomatsko preidemo na batine..  Evil

Seveda nisem imela v mislih da bi v popolnosti prekinili nagrajevanje itd, v mislih sem imela le da vcasih tudi brez "kazni" ne gre. Drugace pa se strinjam s tabo Target, da se ljudem ki imajo veliko izkusenj z solanjem kot so Deteljica, lanabela itd. taksne stvari najbrz ne dogajajo, prav tako pa se mi zdi da pri zacetnikih niso redke napake zaradi katerih posledicno lahko pride do tezav.

[isla]

zadovoljna?

Zelo zadovoljna  , samo malo traja da človek iz vas kinološko podkovanih žensk kaj iztisne.   

[deteljica]

Metanje klikerja pride v poštev pri že izšolanih psih ,ki se mal preveč zamislijo v kakšno drugo smer in služi predvsem kot motnja ,ki prekine zatopljenost in ustvari možnost ,da pes začne s kakim pozitivnim delovanjem.
Ni neka fizična sila, ker je kliker lahek in ker redkokdaj sploh zadeneš psa (ponesreči ali namenoma). Podobno delovanje kot tisto  s piksno  od Stariha .
Če je potreba se to zgodi večkot "enkrat na pet mesecev" se je za zamislit, če res prav delamo. Pa tudi bistvo učinkovitosti takih prekinitev je v tem ,da so nepredbvidljive, zato je bolje uporabljati čim več različnih presenečenj in po možnosti tako, da pes sploh ne dojame,da prihajo od vodnika!.

Pri agresivnosti pa je potrebno striktno ločit agresivnost do vodnika (lahko odpravmo z ignoriranjem ) in agresivnost do okolice.
To jaz vedno prepovem oz onemogočim. Včeraj je moja terierka začel atlačit partnerja v igri in sem jo dvignila za kožo na vratu v zrak-čist nežno, a odločno in seveda brez komentarja. Ko se je skulirala, sem jo mirno postavila nazaj v igro - in vse ji je bilo jasno  torej - prekiniti je treba vsak namig na neprimerno vedenje, pa se sploh ne bo razvilo.
Iz takega prijateljskega tlačenja, ki ga ljudje vs epreradi spregledajo ,ali pa opravičujejo, se namreč sčasoma lahko razvije pretepanje in potem smo pa tam  , kjer bomo najverjetneje re m orali uporabiti grobo silo za blokado nevarnega psa,al pa vse življenje nekaj taktizirati in pometati pod preprogo - a pri tem bo tudi rizik vseeno ostal.

[*LuNa*]

Če pes renči nate ali te ugrizne, ko posegaš v njegovo hrano, je to samo dokaz, da z vajinim odnosom nekaj ne štima -> beri pes te ne priznava za avtoriteto. Torej delaj na avtoriteti, ignoriraj neželene odzive in nagrajuj zaželene. Tudi pri hrani. Kako pa konkretno postopat, je pa odvisno od psa. Nekaterim je dovolj, da jim brez besed vzameš posodo. Seveda je pa treba postopati takoj (pes se ponavadi ne spomne kar en dan in te šavsne, ampak prej že kaže na to - recimo renči, ....). Sicer je pa za psa neke vrste kazen že samo to, da mu vzamemo tisto, kar mu dela veselje.

[isla]

Hvala vsem za odgovore, jemanje hrane je bil samo ilustriran primer, sprasevala sem na splosno za reakcije, ko pes šavsne ali vgrizne lastnika, vse skupaj pa sem hotela povezati z pozitivno motivacijo. Vecno odgovorov sem dobila in so me tudi zadovoljili. 

[simi]

Npr. samo pri agresivnosti/ posesivnosti zaradi hrane obstajajo podrobna navodila in postopki, kako se zadeve lotimo in peljemo naprej - tudi tu se dela po načelih pozitivne motivacije, desenzibilizacije, kasneje posploševanja,.. itd. Je pa vcasih nujno - ce delamo z mladicem, ki ze šavsa pri hrani, da si roko ovijemo s kako cunjo ali nataknemo debelejše delovne rokavice - zato, da bi v slučaju, če bo pes kljub postopnem napredku nenadoma odreagiral, NE umaknili roke temvec mirno obmirovali in tako mladicu pokazali, da nam "dol visi" ce se repenci,tudi ce zagrize smo se vedno mocnejsi in trdno v sedlu.

plosk, plosk, in kaj naredimo ,ko to ni mladiček pri treh mesecih, ampak mladiček pri 7-mih mesecih ali pa odrasel pes?

Sama delam po metodi takojšnje prekinitve nezačeljenega vedenja in takojšnje potrditve zaželjenega vedenja. S tem da pri negativnem vednju ločim 2 stvari. Moteže in nevarno vedenje in samo moteče vedenje in temu primerna je tudi reakcija, ki jo vodnik mora dati.
Pri zelo nevarnem negativnem vedenju delajo po principu preventive ne kurative, torej preprečijo da do te napake sploh pride, ker so posledice te napake nevarne za samega vodnika ali pa oklice. Temu primerno pa je takojšnja potrditev toliko večja kot pri stvari ki jo za vodnika in okolico nemoteča a nedlježna za vodnika.
Napaka je oboje: grizenje ljudi, ker je pes agresiven ali pa grizenje palic, ker je vodnik pozabil na psa in se je naučil samozaposlitve.
a ena napaka je nevarna za okolico druga pa ne in temu primerno se dela po principu pravočasne preventive.


Tudi "naši" psi delajo za nagrado, samo ne dovolimo jim nezaželjenega vedenja in ga glede na stopnjo nezaželjenosti korigiramo.
   

Ma se bom kar sama sebe citirla.

Torej mene ne zanima koliko je pes star. Grizel me ne bo! Samo probal bo, pa bo letel po zraku če malo karikiram. Ja ko se bo umiril bo pa pohvaljen. Pa le bo potrebno bo še enkrat letel po zraku in bil potem pohvaljen.

[Urška]

OK, večina vas torej neželjenega vedenja ne ignorira.

Zanima me predvsem v katerih situacijah dopuščate možnost ignorance neželjenega vedenja?

Kaj delate pri učenju in pri piljenju vaj? Ignorirate brez besede, psa z besedo opozorite na napačno izvedeno vajo, da se jasno zave, da nagrade ne bo (negativna kazen)? In če pes napačno izvede del sestavljene vaje, ponavljate celo vajo ali samo od tam naprej, ko je naredil napako?

[Lanabela]

Zanima me predvsem v katerih situacijah dopuščate možnost ignorance neželjenega vedenja?

Načeloma povsod tam, kjer pes hoče nekaj izsiliti od nas. Kadar pa dela nekaj kar  je njemu prijetno, nam pa ne, bo ignoriranja samo vesel.

Kaj delam pri piljenju? povsem odvisno od situacije. Kadar je napaka posledica mojega napačnega vodenja (zelo pogosto pri agilitiju), jo ignoriram, pes je vseeno nagrajen, potem pa poskusiva še enkrat narediti prav. Če naredi napako ali pa zadevo slabo naredi pes včasih  ignoriram, včasih pa  mu to tudi povem. Recimo z blagim opozorilom - narobe, ni dobro, še enkrat...povsem nestrokovno sicer, ampak moji razumejo vsaj 10 podobnih stavkov in temu primerno reagirajo. Glede na reakcije bi rekla, da tega ne smatrajo kot kazen (čeprav teoretično to je) ampak kot pomoč kako priti do nagrade (enako velja za morebitne korekcije, pri katerih se sicer lahko uporabi fizična sila, ki pa za psa ni neprijetna). Edina kazen, ki se pri mojih obnese in jo tudi smatrajo kot kazen je time out.

Pri sestavljeni vaji se ponavadi ponovi del ki ga je naredil narobe, ko gre ta del v redu pa se ponovi vaja v celoti ali pa se sestavlja po  delih, če je res dolga. Lahko tudi od zadaj naprej.

Kar pa se tiče renčanja in šavsanja pri hranjenju pa zgolj hipotetično, ker se mi dozdaj še ni zgodilo da bi kateremu to sploh padlo na pamet: tudi pri meni bi letel po zraku in hrane niti slučajno ne bi dobil. Pa povsem mirno in brez razburjanja - kot da se ni zgodilo nič. Nekaj takega se jim recimo dejansko zgodi, če se stepejo med seboj in ob popozorilu takoj ne odnehajo. Ampak to lahko naredim jaz, ki se psov ne bojim, svojih pa še sploh ne in se ne sekiram zaradi morebitnega ugriza če z golo roko posežem med pse. Poleg tega se mi v taki situaciji čisto nič ne smilijo in če že staknejo, staknejo krepko. Pa še s tem, kdo je začel se ne obremenjujem - kdor se pretepa je kaznovan.

Ne bi pa takega ravnanja svetovala drugim, sploh pa ne takole ne da bi poznala psa in vodnika. Če vodnik nima avtoritete, če mu je pes zrasel nad glavo in če se psa za  povrhu še boji s silo ne bo opravil nič, samo situacijo si lahko poslabša. Takim bi svetovala daljšo in varnejšo pot - postopno izgrajevanje odnosa med vodnikom in psom in krepitev avtoritete vodnika  (tistih 10 ali koliko je že zapovedi kako se mora vesti lastnik ki bi rad postal vodja + učenje vaj poslušnosti), v tem času pa se naj izogiba konfliktnih situacij.

[čara]

Živijo!

Mene pa zanima kako bi zmotivirali za delo psa, ki ga ljudje niti ne zanimajo? Bolj ga zanimajo psi. Ker je pač večino časa preživel v družbi s psom, na ograjenem dvorišču. Aja pa še do nepoznanih psov se zaganja. Žogica ga niti ne zanima. Edino vrv in vlečenje mu je zanimivo-žal takrat poskuša grist roko, da bi dobil vrv.

Pozna besedo sedi! Na ime ne pride...

[deteljica]

OK, večina vas torej neželjenega vedenja ne ignorira.

Zanima me predvsem v katerih situacijah dopuščate možnost ignorance neželjenega vedenja?

Kaj delate pri učenju in pri piljenju vaj? Ignorirate brez besede, psa z besedo opozorite na napačno izvedeno vajo, da se jasno zave, da nagrade ne bo (negativna kazen)? In če pes napačno izvede del sestavljene vaje, ponavljate celo vajo ali samo od tam naprej, ko je naredil napako?

jaz ignorirma "neželjeno vedenje" ko učim vaje. Pri mladih psih uporabljam ignoriranje neželjenega vedenja v celotnem šolanju.
Na splošno striktno ločim šolanje, šport itd od vsakdana. Se pravi - ustavljam vse nezaželjeno vedenje, kadar pes ni "v delu". Npr blokada pretepanja med igro psov- tu ni  ni nobene  vaje oz željenega vedenja, ki bi ga oblikoval in nimaš kaj motivirat ,ker pes ni sodeloval s tabo pred nezaželjenim vedenjem, isto odpoklic kar tako, ko je pes prost in hodi po svoje- ne moreš delat s samoiniciativnostjo oz motivacijo, če pes itak ni sodeloval s tabo. Seveda lahko nagradiš ,če pride, če pa ne pride , pa nimaš kaj motivirat ,ker to ni motivirabje ampak podkupovanje .

Pri odraslem psu  počasi postavljam meje - meje so, da se sodeluje-se pravi - če izšolan pes začne vohat nekaj X al pa strmet v daljavo ne ignoriram,ampak kaj ukrenem- ali vzbudim pozornost (s kakšnim gibom, gčasom itd) ali pa ga odstranim iz dela , zelo občasno in zelo nesramno vednje (se pri večini ne pojavlja sploh) pa zmotim fizično- primer uporabe klikerja nekoliko drugače .
V samih vajah načeloma (ne vedno) ignoriram napake. Ne čist vedno zato ker poskušam oceniti ali je napak napaka - v tem primeru ignoriram, ali je posledica nesodelovanja (se pravi,da je pes presegel okvir)- v tem primeru je odvisno od psa , starosti, stopnje izšolanosti , razpoloženja , kolikorecenim ,da je moja krivda da je pes nezbran ipd.

[deteljica]

Predvsem imam vtis, da se eni čisto preveč ukvarjajo z napakami in popravljanjem in piljenjem.
Če vaje naklikaš nimaš kaj pilit - ker so take ,kot si jih naučil. Pes lahko izvede napačno vajo- največkrat zaradi napačnega vodenja , napačnega timinga povelja  ali slabo izgovorjene ključne besede, težko pa jo izvede slabo. Slabo jo izvede le,če si jo slabo naučill- torej moraš pri klikanju na kriterij razčistiti pri sebi najpraj hočeš. Če pes pogosto zamešava dve vaji se moraš vprašati zakaj ,ker tega zagotovo ne dela namenoma in mu s popravljanjem prav nič ne pomagaš. Očitno imaš nekje napako pri sebi (nezavedno daješ še kakšno moteče povelje npr)ali pri povelju (morada spominja na ime vaje ,s katero zamenjuje -ena od številnih možnosti).
Psa torej ni maš kaj piliti- piliš lahko samo sebe in svoje vodenje, psa pa ne "piliš" ampak oblikuješ vedenja enakomerno s klikanjem vedno bolj strogih kriterijev, ampak on to ne opazi.

[Urška]

Deteljica, jaz se trenutno ubadam s tem ali vztrajati pri klikanju ali ne. Ker pes kljub pravilno izvedenim vajam med njimi ne izgleda tako, da bi mi bil najbolj všeč. Ne morem se odločit ali je vedenje posledica njegovega trenutnega spreminjanja (ker je ravno v fazi dozorevanja in se je precej spremenil) ali je posledica sistema šolanja. Bo treba še malo počakat. Napake so itak moje, samo kaj novega se naučiš pa ponavadi samo preko njih. Bomo videli...

Kar se tiče pa izven poligona, normalno življenje pa to, tukaj nimam nobenih težav, čeprav sem jih po zadnjem napadu pričakovala. Ja, sem pa uporabljala korekcijo v meri, v kateri se mi je zdela potrebna.

[deteljica]

To se pač vsak sam odloči kako in na kakšen način bo šolal svojega psa, kakor tudi, če in kako bo metode združeval v svoj koncept ali pa če bo "ortodoksni pristaš ene poti".

[čara]

Živijo!

Mene pa zanima kako bi zmotivirali za delo psa, ki ga ljudje niti ne zanimajo? Bolj ga zanimajo psi. Ker je pač večino časa preživel v družbi s psom, na ograjenem dvorišču. Aja pa še do nepoznanih psov se zaganja. Žogica ga niti ne zanima. Edino vrv in vlečenje mu je zanimivo-žal takrat poskuša grist roko, da bi dobil vrv.

Pozna besedo sedi! Na ime ne pride...

Mogoče ste prej spregledali, mene pa še vedno zanima.

[deteljica]

sej si sama napisala kaj ga zanima- vlečenje vrvi .
pa hrana zanima prav vsakega psa vsaj občasno
pa če ga daš v kakšen boks-kletko  in nima tam kaj počet, potem mu bo bolj zanimivo sodelovat, če bo zunaj. če mu pa ne bo,naj gre še mal samotarit.
tako nekaj mesecev in bo šlo na bolje.

[čara]

hvala za odgovor, bom posredovala naprej. 

[daša]

Živjo!
Pri nas doma pa hodiva z Dašo na tečaj agility,pa še vedno ni dovolj motivirana.Z njo sem poskusila že marsikaj,večkrat izdelala kako novo igračo,da je bila vse nora nanjo,a jo je motiviranost minila.Tudi na hrano reagira tako tako,odvisno kakšna hrana je.Če je vedno drugačna je bolje,a se ji vedno zmeša ko zagleda psa,ko pa mačko pa vsa odpove.Sem že jaz vsa zmešana od mojega cviljenja,skakanja,norenja okoli nje,a imam vedno bolj občutek,da se ima Daša za damico in me samo prinaša okoli .Sem že poskusila biti bolj stroga,tudi ton glasu spremenim ob neposlušnosti,a se nič ne obnese.Sem že skoraj obupala.
A ve kdo za kak nasvet,kakšne koli informacije bodo prišle prav.
lp in hvala že v naprej

[čara]

maš škota? Ti so že po naravi bolj umirjeni na parkurju, lepo previdno gredo čez ovire.

[daša]

Naša je pravi hiperaktivec,pa še v puberteti in zelo rada preskakuje ovire,ampak,ko so ovinki ali pa ima možnost zelo rada pobegne in se podi po poligonu in takrat je ne morem nikakor ustaviti,tudi,če letim vstran od nje ali skačem ji kričim,jo kličem,ter se ji skrivam z igračo.Je precej trmasta in jo tudi zanima vsak pes do katerega se zapodi in se hoče z njim igrati in je že to malce naporno.
Ima kdo kak nasvet,kaj naj ukrenem?
lp

[malena3]

Daša, na žalost it bo pravi nasvet dal le nekdo, ki se ukvarja s temi problemi..na žalost pa ga tudi jaz čakam že akr nekej časa..

[zoe]

Naša je pravi hiperaktivec,pa še v puberteti in zelo rada preskakuje ovire,ampak,ko so ovinki ali pa ima možnost zelo rada pobegne in se podi po poligonu in takrat je ne morem nikakor ustaviti,tudi,če letim vstran od nje ali skačem ji kričim,jo kličem,ter se ji skrivam z igračo.Je precej trmasta in jo tudi zanima vsak pes do katerega se zapodi in se hoče z njim igrati in je že to malce naporno.
Ima kdo kak nasvet,kaj naj ukrenem?
lp

Kaj pa pravi inštuktor?

[daša]

Kaj pa pravi inštuktor?

Hm...ja moja inštruktorica mi je dala že veliko idej,ki se obnesejo in jo učim po takšnem pristopu,ampak bi še rada kakšni drug nasvet,ki bi se lahko obnesel.Recimo,kako je kdo drug motiviral psa,na kakšen način,da bi še probala drugače učiti.
Saj bom videla in bom vztrajala ter upam,da bo postala bolj motivirana name.
lp

[Tika]

Jaz ti lahko povem eno stvarco s katero sem svoji psicki naredila agility malo bolj vsec In sicer pasteta v tubi. Kuza skoci cez skokec in ti vrzes tubo - kot “igracka“ s slastno vsebino In ti stisnes pasteto ven iz tube, kuza jo pa polize Ali pa konzerve v posodcah katere lahko meces itd.
Drugace pa probaj imeti na agilityju ekstra dobro hranco itd., da bo naredila vse za njo in ne bo niti pomislila, da bi sla stran od tebe (magari vamp, bikovke)
Napisala si, da je nekaj casa nora na novo igracko - kaj pa ce zamenjas med treningom (ko vidis da je zacela zgubljat navdusenost) igracko za kaksno drugo ali pa za hranco? Da je ves cas nekaj novega

[daša]

Hvala Tika,bom probala .
Glede menjave pa ji večkrat zamenjam igračke,tudi tako sem že probala,da sem imela igračo s katero sva se igrali le na tečaju in je šlo zelo dobro,potem pa sem spet malo zamenjala,ko sem videla,da ji več ni všeč.
lp

[*LuNa*]

Jaz sem imela s svojo podobne probleme, pa ne le pri agilitiju ampak tudi pri ostalem šolanju (od prinašanja naprej ...).
Kar ti pomaga je edino vztrajnost in doslednost. Žal se pri nas nič drugega ni obneslo (ne hrana - takrat jo sploh ni zanimala, igrače le občasno, ampak je ponavadi zgledalo tako, da je potem z igračo vred divjala okrog psov in jih vabila k igri).
Jaz sem jo vedno šla brez besed iskat in jo pripeljala nazaj. Če je pobege ponavljala sem jo privezala nekam stran in jo pustila samo. Če je recimo med pobegom slučajno le prišla nazaj do mene, sem bila noro vesela in skakala od navdušenja ... Je težko, samo se obnese. Pa ne pričakovati rezultatov čez noč.
Pri prinašanju sem si pa pomagala z 10 metrsko vrvico. S tem da sem kombinirala, da je recimo naredila par ponovitev na vrvici, potem pa sem vrvico odpela in ponovila brez. Če mi je ušla, je šla takoj spet na vrvico.... In spet smo vse ponovili. Če ga je tudi tu močno biksala, je enako sledila osamitev...
Tako da ne obupat.

[daša]

Jaz sem jo vedno šla brez besed iskat in jo pripeljala nazaj. Če je pobege ponavljala sem jo privezala nekam stran in jo pustila samo. Če je recimo med pobegom slučajno le prišla nazaj do mene, sem bila noro vesela in skakala od navdušenja ... Je težko, samo se obnese. Pa ne pričakovati rezultatov čez noč.
Pri prinašanju sem si pa pomagala z 10 metrsko vrvico. S tem da sem kombinirala, da je recimo naredila par ponovitev na vrvici, potem pa sem vrvico odpela in ponovila brez. Če mi je ušla, je šla takoj spet na vrvico.... In spet smo vse ponovili. Če ga je tudi tu močno biksala, je enako sledila osamitev...
Tako da ne obupat.

Tudi jaz delam na takšen način,priznam,da je vedno boljše,čeprav zelo rada pobegne vstran od mene,ker ko pride do mene išče priboljšek,katerega dobi ali pa se malce poigrava,potem si spet premisli in spet divja po dvorišču.Velikokrat se ji tudi skrijem in zelo hitro ugotovi da me ni in me zagreto išče.Ko pa pride do
mene,včasih vzame priboljšek,včasih pa se samo obrne in teče v drugo smer.
Kadar pobegne ji tudi jaz pripnem dolgo vrvico in brez besed greva nazaj.Daše ne lovim nikoli,ampak grem do nje in ji pripnem vrvico,včasih se še obrnem,ampak ne za dolgo,ker divja po gredah in vse razkopa.
lp

[Jana*]

Hm vlko metod obstaja kako izšolati psa. Definitivno ne gre vsega samo s pohvalo in ne vsega samo s prisilo. Gre za nekakšno uravnoteženo kombinacijo obojega. Kot prisilo mislim to da pes mora ubogati tudi če njemu trenutno ni do tega.. ne bomo vendar čakali kdaj bo pes pripravljen nas ubogat.. a ne?
Če bomo psa non-stop le kaznovali pa tudi ne bi več imel veselja nas ubogat.

Mislim da psi ponavadi 'padajo' na hrano ali igračo, kasneje je dovolj že samo pohvala    iz lastnih izkušenj vem, da četudi pes sprva noče vzeti hrane kot nagrado, in ga še vedno bolj zanimajo druge stvari kot pa mi, se s časom tudi takšnega psa da navaditi na priboljšek. Če ne drugače tako, da pač enkrat izpustimo njegovo večerjo.. naslednje jutro bo pes veliko bolj pripravljen nas poslušat ker bo vedel, da bo dobil hrano.. Po nekajkratni ponovitvi ne bo več problemov in bo večinoma vedno 'padal' na hrano

Strinjam se tudi, da vaje, ko so psi nekoliko oddaljeni od nas, sprva opravljamo na daljši vrvici, da imamo psa še vedno pod kontrolo. Tudi prosto vodljivost sma z mojim psom se naučila tako da je za sabo vlekel daljši povodec in če je odtaval od mene sem enostavno brez besed stopila na vrvico, psa je cuknilo, malo je bil presenečen, nato pa kar hitro prišel nazaj k meni.

Samo še vedno ne vem...   kako psa najlažje naučiti vajo naprej?    poskusila sem z žogico, da sm mu jo vrgla, ko je že tekel nekaj korakov naprej, pa moj kuža ni preveč 'mahjen' nanjo..  pa tudi ko sem vajo poskusila izvesti brez žogice je tekel približno 15 korakov, potem pa se je ustavil in začel gledati kje je žogica..    Ima kdo morda kakšen predlog za to vajo?