Že nekaj časa spremljam vaš portal in predvsem članke oziroma napisano o Rottweilerjih. Predvsem so mi ostali v spominu in mislih Bolha, Bugz in Urška saj so lastniki naših ljubljenčkov rotijev. In tako sem se končno odločila, da se tudi sama registriram in povem kaj o naši ljubljenki Daisy.
Stara je 4 leta in je naša prava scrtanka. Kako smo se odločili zanjo pa je prava smešna zgodbica. Ko sem spoznala fanta je govoril samo o rotijih, pa bi imel enga rottweilerja, pa rotiji so zakon itd.
Moj odgovor na njegovo prigovarjanje pa je bil: a si ti zmešan, a rottweilerja bi imel, lahko kar pozabiš. Glede na mojo reakcijo je bilo očitno, da rotija k nam nikoli ne bo. Potem pa sem začela razmišljat in se kot človek, ki brez podlage nikoli ne mara govoriti odločila, da tega rotija vseeno malo preverim. In sem vzela nekaj knjig in začela brati nakar ugotovim, da mi je karakter tega psa zelo všeč. In več knjig kot sem prebrala bolj sem ugotavljala, da je bil moj dosedanji odziv povsem laičen in brez osnov.
Pa pravim prijateljicam, da bi mogoče pa imela Rottweilerja, pa so dejale, če vem da jim v glavi zraste kost. In takrat sem se že postavila za rotije in rekla naj ne govorijo neumnosti in rajši kaj preberejo.
Nato sem okoli ovinkov fanta vedno bolj spraševala o rotiju. Kaj bi pa imel, samico ali samca, rodovniškega ali nerodovniškega, kje bi pa bil itd.
In tako ga je za njegov rojstni dan v dnevni sobi pričakala Daisy.
No, od takrat je to najbolj posrečen član naše družine. Pred kratkim pa se ji je pridružil še muc Mačon s katerim se sedaj borita za najino pozornost, predvsem pa tekmujeta kdo bo več in prej pojedel iz posode