čara, jaz sem doma v bistvu cel teden, le dopoldne ne, ko sem pač v šoli, domov pa pridem okrog treh, pol štirih, tako da nam ostane ravno ura in pol za sprehod, pa potem še v hiši trikci in ostalo. Problem je v tem, da se preveč "silijo" pomagat in grejo na sprehod tudi dopoldne, in takrat se to zgodi... S Kano ni problemov, ona ima odpoklic v nulo, kljub srnam, zajcem, edino če kakšno miš vidi pade v svoj lovski nagon. Grom je pa le star leto in pol in še ni do konca narejen, zato tudi mislim, da če bo nekje do tretjega leta osvojil odpoklic, kasneje s tem ne bo težav... Kot si rekla, najbolj mi gre na živce, da se trudiš pri določenih nezaželjenih navadah (kopanje po vrtu- zakaj je pes sam zunaj?, uhajanje-zakaj je spuščen?, če kaj razgrize, razgrize zaradi dolgčasa), potem pa nekdo prekrši kakšno pravilo, pa je spet vse na začetku. Isto je s tem postavljanjem pred samci- jaz mu tega ne pustim, oz. je njegov problem, če nekega samca ne mara, ne pustim pa, da bi se vanj zaganjal-lajal... Ostalim pa se to do neke mere zdi prav v redu, na način, da se more vedet kdo je glavni.
Zelo zanimivo je, da recimo na neograjenem poligonu, medtem ko dela, ali mora imeti mene na vidiku niti pomisli ne, da me ne bi upošteval- tudi pri odpoklicu. Še ko smo vadili skupinsko odlaganje, so se drugi psi želeli igrati drug z drugim, on pa je ležal kot pribit in občasno zacvilil, da mu slučajno ne bi pobegnila. Je tak pes, ki je hkrati zelo navezan in bi se mu podrl svet brez mene, po drugi strani pa zelo samostojen in pameten- s kakšno ignoranco pri njem ne dosežeš veliko. Sicer je res super pes, ampak tale odpoklic naju matra... Se pa strinjam v tem, da pri domačih kakšna beseda ne zaleže... Njihov sistem je, da se ne bo naučil odpoklica če ne bo spuščen in to brez da ga nagrajuješ, brez doslednega dela.
TibiQ, ravno to je problem. Sem rekla, naj ga ne kličejo če vedo da ne bo prišel, pa je ravno obratno, še bolj se mečejo po tleh in trudija, Grom še bolj ignorira. V bistvu sem že razmišljala, da bi za najino učenje odpoklica uvedla novo povelje, glede na to, da se vse manj odziva tudi na moj "sem"- ker je pač navajen, da se ne prihaja na to povelje...
Glede motenj. Jaz sem do sedaj počakala na istem mestu, da se pomiri, me pogleda, naredi kakšen sedi, prostor in potem lepo mirno naprej. A ga za začetek raje, kar obrnem, peljem stran?
Razmišljala sem tudi, da bi ga nekako zlaufala že doma, pred sprehodom, toliko, da mogoče ne bi bil več v takšni meri pozoren na okolico oz. bil preveč zmatran za to?
Hvala za odgovore!