Help!!

**~Gemstone~** · 1817

**~Gemstone~**

  • *
    • Prispevkov: 45
    • Točke: 0
  • Dogs are my life x3
: 30 Januar 2008, 22:33:22
Živjoo.
Jst bi pa rabla ene par podatkov o Jazzu 20. stoletja. :-[
Sem že iskala mal v googlu pa nisem našla prou veliko.

Anyone??



Maša.13

  • *
    • Prispevkov: 2
    • Točke: 0
Odgovori #1 : 11 April 2008, 16:00:51
JAZZ:

Jazz ali džez [džéz tudi džêz] je glasbena zvrst, ki je dobila prvotno podobo okoli leta 1920. Njeni začetki segajo v glasbeno tradicijo severnoafriških kultur, ki so se na ameriških tleh spojile z ameriško in evropsko kulturo in njunimi glasbenimi instrumenti. Njegove korenine segajo v blues, ragtime in tudi v glasbo evropskih vojaških orkestrov.

V kompozicijskem smislu je prepoznaven po poliritmih, sinkopah (»nepravilnih poudarkih«), improvizaciji, »modrih notah«, »neperiodični gradnji«, itd.

Jazz ima velik vpliv na vse glasbene sloge 20. stoletja.

Tipično se v jazzu pojavljajo glasbila: kitara, bas kitara, saksofon, pozavna, klavir, klarinet, trobenta, kontrabas, bobni, vokal.

JAZZ NA SLOVENSKEM:

Začetnik slovenskega jazza je bil skladatelj in dirigent Bojan Adamič, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja ustanovil prvi slovenski jazz ansambel. Zelo pomemben je tudi Miljutin Negode, ki je leta 1922 ustanovil prvi slovenski jazz orkester imenovan Original jazz Negode. Naslednje leto je v Ljubljano prinesel tudi prvi saksofon, ki ga je igral Janko Gregorc. Ta ansambel je predvsem izvajal plesno jazz glasbo, brez značilnega improviziranja. Leta 1925 je Ernest Švara sestavil ansambel Odeon. Orkester Broadway, ki je tudi nastal v tem času, pa je po drugi svetovni vojni sestavljal jedro Plesnega orkestra RTV Ljubljane. V tem času je nastalo več ansamblov, toda daleč naj bolj popularni pa so bili Veseli berači, ki jih je pred začetkom druge svetovne vojne, leta 1939, ustanovil Oto Jugovec. Zelo znan še danes pa je New Swing Quartet.

V drugi polovici 20. stoletja pa je nastalo veliko jazzovskih ansamblov in orkestrov z znanimi glasbeniki kot so Urban Koder, Borut Lesjak, Peter Ugrin, Jože Privšek ...

Leta 1960 pa je bil prvi jugoslovanski jazz festival na Bledu. Leta 1967 se je zaradi mednarodnega povpraševanja preselil v Ljubljano in preimenoval v Mednarodni festival jazza.

Od leta 1961 je Ljubljanski plesni orkester RTV Slovenija vodil J. Privšek, ki je kot dirigent, skladatelj in aranžer popeljal orkester v sam vrh jazzovskih ansamblov v Evropi. V sedemdesetih letih se je uveljavil rock in jazz ni bil več zanimiv. Samo še skupina Mladi levi je gojila jazz. V osemdesetih letih so spodbujali nastanke novih skupin, ki bi se usmerjale tudi v jazz.

KRATEK PEGLED RAZVOJA JAZZA:

Črnci so si s petjem lajšali tlako na poljih bombaževca in postopoma so prodrli v splošno glasbeno zavest nove dežele. Avtentično črnsko glasbo, ki se je konec 19. stoletja razvila v jazz so skupine belskih zabavljačev s pobarvanimi obrazi posnemale že okrog leta 1830.

Vse pesmi, ki so jih črnci peli, so bile zrcalo novega okolja, hkrati pa so vsebovale prvine afriške ljudske glasbe. Čez čas pa so črnci prišli v stik z glasbo tujih narodov, zlasti z uličnimi godbami in takta popularno kavarniško klavirsko glasbo, imenovano ragtime. Prevzeli so nekatere inštrumente in tako začeli glasbo še igrati. Tako se je čez čas iz povezave ragtimea, gospela, bluesa in inštrumentov rodil jazz.

Zgodaj 1900 — elementi ragtimea, bluesa in vojaških orkestrov se počasi združujejo in predstavljajo čisto zgodnje korenine glasbenega stila, ki bo kasneje, v jasni obliki nosil izraz jazz.

1910–1920 — rojstvo jazza v New Orleansu. Kmalu se uveljavi dixieland stil, ki so ga izvajali le belci in nato sledi še chicaški slog, ki so ga ravno tako izvajali belci, po vzoru predhodnih vrst jazza in druge glasbe. V delno spremenjeni instumentalni zasedi so dobili osrednjo vlogo solisti.

1930 — vzpon swinga; izvajale so ga zasedbe big banda (najvplivnejši vodji sta bila Duke Ellington in Count Basie).

1940 — nova vrsta jazza, bebop, ki označuje nemiren in virtuozen slog. Sprva so ga igrali le črnci (Charlie Parker, Dizzy Gillespie, Bud Powell, Max Roach ...).

1960–1970 — hard bop, free jazz, soul jazz in jazz rock fuzija so nove slogovne pridobitve jazza tega obdobja. Gre za zlato obdobje, z založbo Blue Note na čelu.

1980–1990 — razvijeta se acid jazz in smooth jazz.




Maša.13

  • *
    • Prispevkov: 2
    • Točke: 0
Odgovori #2 : 11 April 2008, 16:03:00
No, upam da sem ti pomagala. :)
Jaz pa bi potrebovala kaj od menueta.