Tema: Sledenje

[TibiQ]

Ja, samo ko sprobaš s prvimi tremi, pa šele metode četrtega "sedejo", si že "zasral" ane - podobno kot če bi se lotil sam "po knjigi". Se sicer strinjam, da je fajn imeti nekoga, ki te opozarja napake, ki jih sam ne vidiš, problem je, če v prvo ne najdeš nekoga, ki obvlada oz. katerega metode tebi in psu "sedejo".

[Lunette]

Pa ravno zato jaz tako rada vidim psa od inštruktorja. Ne, da on men kaže na mojem psu. Pokaži kaj je tvoje delo ustvarilo. Pot kako sta do tja prišla. Predvsem ta pot me zanima.
Moj pes pa bo delal v mojih rokah.  Tako že pred zasranjem (no pred čistim sranjem) lahko ocenim a bom svojega psa ''podvrgla'' določenim načinom ali ne.
In zato so mladi psi še čisto na začetku v ogromni prednosti. So še nenarejeni, nezasrani...ti pa imaš čas kamot mesec ali več, da se zmeniš za prikaz dela po tem ali onem načinu dela. Tačas lahko mirno s svojim psom vsaj ''kontakt'' dobiš in malce naštudirat kateri pristop dela tvojemu psu in tebi sede.
Najbolj neumestno mi je pa čakanje na tečaj in opravljanje nekih predznanj...vse kar lahko sledi pa je tako misteriozno zavito v idejo ''najprej to nared pol pa sploh razmišljaj naprej''. Zakaj pa? Zakaj pa nebi človek že čisto v štartu dodobra spoznal možnosti, ki ga zanimajo? Tako se vsaj laže potem usmeriš in najdeš nekaj kar vama sede. Ter temu primerno gradiš predznanje.
Še skoraj bolj skrajni primeri kot samo sledenje (ki res lahko mirno izhaja iz predznanja klasičnega b-bh) so reševanje, agi...ker zna bit, da določen pristop k b-bh psa en mici napačno usmeri. Ne nujno, da je pes čisto zasran. Ampak ne moreš pa mimo dejstva, da če že v štartu veš kaj te bolj zanima se temu primerno nabira predznanje. Je lažje.  Zanima te pa lahko samo če lahko vidiš/tipaš - ne ustvarjaš misterija. 

[andreja]

Malo brez pretiravanja
Če ti en trener ne sede in se ne "zaštekaš" to ugotoviš relativno hitro, ne po pol leta ali več.
Da bi jih pa mel na kupu 5 je pa itak že luksuz, kaj šele, da bi jih menjaval "ku kalcete". Če bi jih morala sama toliko zamenjat, bi se vprašala kaj je narobe z mano. Razen, če se hodi samo k takim, ki nimajo enega rezultata (ne pri sebi, ne pri drugih). Samo o tem se vedno lahko pozanima prej 

Od vsakega, ki dela lahko potegneš kaj pametnega. Kaj točno in kako pa je odvisno od vsakega posameznika (slušatelja).

[Lanabela]

Pa saj v sami osnovi se metode, po katerih se uči sledenje med seboj niti ne razlikujejo tako zelo. Razen nekaterih ekstremnih (z uporabo opreme, ki na silo drži glavo psa dol in podobne šare) so razlike v glavnem v načinih vodenja psa, shemah nagrajevanja, učenje nakazovanja predmeta...Uspeh je pa odvisen bolj od doslednosti, vztrajnosti in natančnosti pri delu ter od občutka za psa kot pa od same metode.

[TibiQ]

Andreja, čisto odvisno - lahko hitro ugotoviš ali ti trener sede ali ne, lahko pa tudi ne - če si začetnik dostikrat ne veš kakšno izbiro sploh imaš, si pa lahko na tistem enem treningu z njim že naredil napako ane.. i tako 10 puta (ne me narobe razumet - tile moji so bili vsi po vrsti relativno ok, nič napak - no, mogoče bi se poznale v detajlih, samo specifike pa res zelo različne - govorim o tem kaj bi lahko bilo, če bi namesto na te, naletela na enega, ki bi mi rekel naj psa na sledi za napako skorigiram - ja, tudi taki so  in če bi bila začetnik, bi verjetno verjela vsaj na začetku) - pa ne vem ali se danes temu, da raziskuješ načine, ali pa po sili naključja (ker greš skupaj na sled) pač dobiš še pomoč tretjega, četrtega,... (v mojem primeru so imeli vsi uspehe potrjene na tekmah in nekateri tudi s treniranjem drugih) reče da je nekaj narobe s tabo?

[barbara10]

Za nasega rjavega princa, Hideo, iscemo dom v sledarskih vodah, ali se raje, da bi delal kot pes terapevt.