Hoj!
Jaz sem bila pa zaprisežena psom, dokler nisem posvojila mačka.
Stvar je šla namreč takole... imam psičko iz zavetišča, ki sem jo želela vzeti med študijem s seboj, ampak zaradi travm, ki jih je preživela, preden je prišla k nam, žal ne (z)more biti sama in tudi v stanovanju se nikakor ni počutila dobro. (Samo pred vrati je sedela in jokala, naj jo spustim ven.) Tako je Abby ostala doma, v hiši, kjer se ne počuti tako utesnjeno, pa še družb o ima vedno.
No, ampak jaz v Ljubljani nisem (ne bi) zdržala brez živali.
In tako sem se odločila, da posvojim še enega mačkona. In to je moje poglede na mačkone čisto spremenilo.
Dillinger je zdaj star slabega pol leta in je definitivno najbolj zabavna žival, ki sem jo kdaj imela čast spoznati.
Sam se je naučil ujami-prinesi igrico in se zdaj tako igrava po celem stanovanju.
Vsi naši domači mačkoni so bili vedno zunanje-notranji (pač... bili so tam, kjer so želeli biti), Dillinger pa je samo notranji muc, ki čez teden biva z menoj v Ljubljani, čez vikend pa doma, v hiši, kjer blazno uživa v igri (ulovi me-pretepi me) z našo Abbs.
Mogoče ravno zaradi tega, ker je vedno le notri misli, da mora še posebej veliko divjati naokoli... tako, da mu ne ostane kaj preveč odvečne energije.
In potem skače povsooood!!! Na pulte, mizo, stole, naslonjala kavča... povsod.
In rad gleda televizijo. Se postavi na zadnje tačke, da prednje na ekran plazme in potem gleeda.
(In oče je ves srečen, ker od njega nič ne vidi.
)
Skratka.. je neverjetno živahen, radoveden in... cartlljiv.
Pride do tebe, se ti zvije pod vrat in veselo prede. Kot en taki mali živi termoforček.
Ma me je čisto navdušil nad mački.
Bom dodala kakšno sliko, ko pridem domov in do fotoaparata.
Lp