Jaz se bom zapeljala osebno tja, ker moram probat... Žal še ni bilo časa, rabim pa nujno... Ni mi v bistvu prijtno, da sploh še nimam nič od opreme, sam kar si tam izposodim. Noge imam pa cele plave...
Moram pa priznat, da ne vem, zakaj sem tako dolgo čakala, da grem spet jahat... Lahko bi zdaj že vsaj nekaj let, pa sem kar odlašala O dkonjev sem pa po parih urah že čisto zmešana... Pa ne od jahanja, od tega, kaki cukri so to... Pogrešam mal to druženje z njimi. Eden od konjev tam kjer jaham, je pa prava maza... Je sicer od nekoga. Takoj sva se ujela, ful muje pasalo, ko sem ga božala, me je začel kr lizat
Na pogled sploh ni, da bi rekel, en lepših konj, je take malo neobičajne barve, ampak njegov karakter mi je bil pa takoj ful všeč... V boksu ima žogo, da se igra... Piko na i je pa dodalo to, da sem slučajno nekaj brskala po netu in ena oddaja, ko se vrti, so nekomu vrnili konja, ki ga ni imel 11 let. Pogledam in ugotovim, da jih ful dobro poznam
Prav vživela sem se... Sploh ker so to eni zelo v redu ljudje in ko vidiš to srečo na obrazu... Upam,d a bom imela kdaj toliko časa, da bom enkrat imela svojega konjička... Lahko bi bila tam 24 ur na dan... amapk seveda bom to enkrat naredila s premislekom, ko bom res vedela, da imam res toliko časa in da si res lahko brez problemov privoščim.
Me pa ful zanima - ko kupuješ konja, je možno, da se s kom na tak način ujameš in a to pomeni, da bo tudi pri jahanju v redu, kar ti itak pove nekdo izkušen ali je pa to tako, da je za tebe sicer primeren en drug konj, se pa z njim ne ujameš tako osebnostno na prvi pogled? Upam,d a veste kaj sploh hočem vprašat