Tole glede vrta je pa sedajle tako izpadlo kot bi mojo mami poslušala
.... sori če sem te postarala, ker te primerjam z njo ampak bom tebi tudi tako rekla kot bi njej. Včasih je bilo včasih- danes je pa danes.... in včasih se je marsikaj dalo- danes je pa drugače.
Jaz sicer nisem samohranilka, niti otrok še nimam , pa ne da jih ne bi želela( se trudiva že pet let)... no na podlagi tega mi je še vseeno lažje kot materam samohranilkam.... priznam.
Glede časa- dela- in vsega ostalega od časa mojih staršev pa do sedaj pa takole ( moja dva niti nista tako stara - mami 54, oče 56)
Tako midva z mojim , kot moji starši- vsi smo začeli hišo zidat približno pri istih letih- vsi smo imeli kredit- njima ga je inflacija požrla - midva sva ga odplačala in močno preplačala. Sicer sva odplačala predčasno, (posledično zaradi spleta okoliščin, ki so takrat tako nanesle)- pa lahko povem, da takrat, ko sva odplačevala kredit ni bilo časa tudi za vrt ne. Moj je šel vozit špedicijo( sicer jo še sedaj- ampak bistveno manj dela kot takrat) jaz sem pa poleg redne službe imela še popoldansko obrt - ni bilo prostih vikendov tistih par ur viška, ki mi jih je pa na dan ostalo sem bila pa tako zbita- da sem šla raje tud lačna spat kot, pa da bi pomislila da bi si vzgojila zelenjavo.( jaz sama ..... če bi imela otroke, verjetno ne bi šli lačni spat/ tukej sem bila res v prednosti)In marsikaj sem si od ust trgala- da sva zlezla skozi mesec.
Moja starša- sta v tovarni odbrenkala 8 ur in šla delat na hišo. Nič ne rečem. Živeli smo sicer pri mojih starih starših/ mene in mojega brata so pazili stari starši in tudi futrali . Midva sva bila v podnajemniškem stanovanjuin sva vsak tolar preračunala kako in kam dat.
Nisem neka lenuharca in ni mi težko delat, tudi se nočem nič poveličevat ali kakor koli bogo delat- tako je bilo! in je hvala bogu najhujše za nami- sedaj gre bolj na easy in imamo čas tudi za vrtiček in pse in ni več treba dveh turnusov- je pač tista popoldanska prešla v celodnevno... Samo še vedno ne delam samo 8 ur če le hočem kar koli naredit.
Pa se niti nočem pritoževat,lahko bi bilo boljše... apak še zmerej hvala bogu , da ni slabše....... veliko jih je v slabšem položaju kot jaz.
Ko pa primerjam mojo teto, ki je bila samohranilka in sedaj mojo prijateljico, ki je samohranilka... je pa bistvena razlika.
Moja tetica je takrat malo pojamrala malo pojadila in pok- je dobila socialno stanovanje. V katerem ima še danes ne vem če več kot 70 eur najemnine.... s tem, da ga vlečejo iz roda v rod( ga je nasledila sestrična, ko je ona potem dobila drugega desca in se preselila k njemu v bajto) in ga bo čez par let nasledila hčerka od sestrične, ko se bo sestrična preselila v hišo od moje babice......
Moja prijateljica se lahko pretegne pretrga pa ga ne dobi socijalnega stanovanja ... v najemniški garsonjeri se prebija s tisto bedno plačo, dokladi, in alimenti( če se njen bivši seveda blagovoli nakazat).
Glede na to ,da komaj shaja iz meseca v mesec... si ne more niti privoščit , da bi šla njivo najemat, si naredila še dodaten strošek za bencin, ko bi se vozila njivo obdelovat itd.
Ko si brez denarja v tem času sedaj, si stisnjen v kot. Žal ,tako je. Včasih mislim , da je bilo veliko več možnosti- so bile udarniške sobote tudi za take, ki so rabili pomoč .Podjetja so dajala stanovanja svojim delavcem, jim omogočala dopuste in otrokom kolonije ..... ampak časi so minil, danes jih je malo takih ,ki sploh imajo zaposlitev za nedoločen čas( tako ,da si tudi kredita ne morejo privoščit). Svet se je spremenil... in še se bo. In stalno težje bo. Vsaj za ene.
p.s. glede vrta
( i
res ne morem mimo tega vrta samo še tole potem bom pa utihnila s tem vrtom )... mislim , da za vrt moreš imet tudi znanje in nek smisel. Jaz kakšnega znanja iz poljedelstva nimam- priznam in potem me pride moj vrt drago... priznam tudi to. Pol mi crkne... sploh ne vem zakaj
... vse delam po pravilih. Pol ne zraste... včasih kaj sploh ni tisto kar kupim- je kar nekej tatretjega( govorim za solato- ki je ne gojim več).....Še rože mi ne ratajo. Potaknem posrane vršičke...pol zime ful lepi- pol jih pa napadejo uši- jih našpricam, se vse posuši in lahko stresem , na kompost.
Ko potegnem računico- me je vsa tista zemlja in vertilajzerji in ne vem kaj še dražje pride kot, če bi kupila že nasajene rože.....
Ne, da se mi ne da. Men bi se dalo, če bi iz tega kaj ratalo.... ampak mi ne rata... ne vem!?.... ne znam?... nekej narobej delam? pojma nimam kaj... ampak ne rata mi. Sej še vedno "vrtnarim"... in rože sadim. Samo toliko denarja ,kot sem ga pa na račun tega vrtnarstva proč vrgla.... raje ne začnem seštevati. Zame v domači pridelavi ni ekonomske računice.