Je pa dobro, da napišeš svoja opažanja in ugotovitve,sej to delam
žal mnoge ugotovitve niso skladne niti z najvišjimi instancami FCI ja
vcečina drugačnega pojmovanja pa izhaj iz drugačnega osnovnega koncepta oz pojmovanja kaj je bistvo sojenja oz dajanja poudarka pri ocenjevanju posameznim vajam.
V grobem:
Moje stališče do sojenaja na splošno je,da se naj bi bolj milo sodilo zadeve, ki nakazujejo pravilen osnoven koncept šolanja in rzumevanje psa določene vaje. Se pravi višje vrednotenje dela , ki sicer ima napako a ta izvira iz dejstva daje pač to faza v razvoju v pravo smer, ali pa napako ,kjer je vidno, da pes pozna vajo a se je pač mal uštel pri izvajanju.
Bolj strogo pa bilo treba oceniti vaje ,kjer je napak sicer manjša a kaže na napačen pristop k šolanju, na dejstvo ,da pes sploh ne razume navodila (bodisi zaradi slabega šolanj ali slabega vodenja) ter vs enapake ki niso zgolj stopničk av pravlnem trendu pač pa napačno ali nepopolno naučena vaja.
Je pa tako, da za tako sojenje bi morali sodniki imeti več znanja o šolanju , ne samo o sojenju, kar se bojim da je utopično
.
Lahko pa bi pravliniki jim pomagali razjasniti kakšno misterijo
Potem pa so tu organizacijeske zadeve, kjer spet gre za konceptualno razhanje:
ali so kinološka tekmovanja uradna, resna slovenost kjer je bistvo v formalizmu in pošlihtanosti kot pri uradnih postopkih,
ali so kinološka tekmovanja nemenjena spodbujanju aktivnosti, vselja in druženja s psi, ki naj bi potekala na sproščeni, manj formalizirani ravni?
Višje ko greš v kinološki hiearhiji, večj eso ambicije za formalizem, strogost in prikaz pomembnosti dogodka.
To izhaja iz teg a,ker predvsemnajvišji funkcionarji ( v mednarodnem smisli še toliko bolj) bi se radi videli tako pomembne kot so veliki politični funfcionarji - npr sekretar FCI se počuti kot sekretar OZN
in potem hoče, da pasji dogodki zgledajo enako pombno in uradno kot zasedanje predsednikov držav.