Mah glede bevskanja, kaj pa vem. Verjetno je nekaj prirojeno, samo da bi po tem iskala, ne vem no. verjetno bi prej pregledala vse prej drugega kot lajanje. Jaz imam dva, zato se z laježem ves čas pumpata. Ko en začne, drugi misli, da mora še on. Ne lajata kar brez veze, ampak ko se kaj dogaja. Recimo 8-letna Tara trdovratno laja, ko se pred hišo pipelje avto. To ji je odstalo od otroštva, ko je bila dopoldne sama in je svojo družino poudravljala ob priihodu domov. Zdaj tako pozdravlja/nakazuje bilo koga. še bolj trdovratno je lajanje, ko zazvoni hišni zvonec, mislim katastrofa. Laja preden se vključi v svoje najljubše igre, recimo, ko pobiraš palico, da ji boš vrgel, ko sliši, da se bratje zunaj igrajo z žogo, potem hoče zraven in takrat laja (se vidi da je bila najprej družinski pes), ko gleda druge pse, ki delajo agility. Žal, ko pa sama dela agility je pa čisto tiho... In ne, nič ne pomaga, da govoriš, da naj bosta tiho, ker ne vesta, kaj tiho pomeni.
8-mesečnemu Pjeju pa te stvari sploh niso pomembne in bi komot prespal vse to, kar Taro grozno nakuri. Pje pa poblazni, ko vključim kavni mlinček ali bilo kakšen blender (se zaganja ob pult in laja, da ti para možgane). Isto parajoče bevska, ko ob pultu gleda, ko jaz režem/pripravljam njegovo meso. Ali bilo katero meso:)) Ker ne ve, kaj pomeni tiho, tega niti ne govorim. Je pa seveda ugotovil, da če ponuja sedi, dobiva koščke mesa. In zato namesto bevskanja ponuja sedi in je tiho. Jaz pa zadovoljna. Ko Pje dela, pa malo porenči vmes in ne laja kar vsevprek. Njegova mama je zelo plašna in tiha psička, ki se je samo odmikala stran od množice psov. Med domačimi psi pri vzreditelju v bistvu ni bilo nobenega glasnega bevskanja. Pjejeva sestra iz iste kombinacije izpred dveh let, ko sem jo srečala na evropskem ob ringu, je z lastnico samo gledala druge pse in bila popolnoma tiho, kot da je najbolj beden nenagonski šelti. Na parkurju pa tudi zabevska, ampak ne vsevprek in je za moje pojme eden najboljših šeltijev, kar jih ta trenutek teče agility (za moj okus ena najboljših, kar sem jih kdaj videla). Podobno mi je svetovala angleška vzrediteljica šeltijev (tudi tekmuje, njeni psi na evropskem in svetovnih skoraj vedno stojijo na stopničkah). Ko išče samca za paritev (seveda išče po osebnostnih lastnostih za delo), noče šeltija, ki bevska vsevprek in se vrti v krogih, ampak hoče, da pes razmišlja. Najprej se nisem ravno strinjala, ker nočem, da bi pes pri agilityju kaj dosti razmišljal, ampak ko to primerjam z zgoraj omenjeno sestrico od Pjeja, postane bolj smiselno. Torej ko ne dela, se ne razmetava z nepotrebnim lajanjem, ko pa dela, se zna pa resno sfokusirati. Mali Pje od prvega dne kaže mnogo več nagona za delo kot Tara, ampak je v vsakodnevnem življenju presenetljivo tiho in se ne razmetava brez veze.