Tema: Shetlandski ovčar [Shetland Sheepdog]

[Metuljčica]

no pa še ena   , tole je samo ženski del naše prašičjereje, samca sta posebej, za vsak slučaj in tile otroci niso od naših dedcov 

Ta slika pa zmaga. Vidim, da Resi ni nikoli dolgčas.    Tudi jaz bi imela živlaski vrt, če bi le lahko in Kobi bi se definitivno strinjal. 

[Ivana]

Rodovnik pa ni samo papir-rodovnik stane dobrih 80€ v SLO.

Od kod pa ta informacija, ki nikakor ni resnična. Rodovnik v SLO stane nekih slabih 30 EUR, vpis v slo rodovnoknjigo (če je pes iz tujine) pa slabih 40 EUR. Tako da res ne vem od kod ti ta informacija 

[Zorica-malizmaj]

Ja, ampak saj je Demetra bikolor - na slikah je Igneo, pri citatu je prišlo do napake. Če nisem kaj pomešala

Da pogresan je citat. Demetra je trikolor (ali nosi bikolor gen) i nadam se da ce u kombinaciji sa Igneom dati bikolore ili bi-merle (ako ne, onda ipak blue-merle ili trikolor koji nose bi-gen)...

Tega samčka sem opazila na razstavi v Bg in me je čisto očaral, najprej seveda zaradi fantastične barve in veliiiko dlake, bolj podrobno ga pa žal nisem uspela videt. Zorica, čestitke za BOG3, pa Bouncu za včerajšnji BOB še tukaj!lp

Hvala eto zao mi je sto se nismo upoznale licno ali nadam se bice prilike.

[čara]

Od kod pa ta informacija, ki nikakor ni resnična. Rodovnik v SLO stane nekih slabih 30 EUR, vpis v slo rodovnoknjigo (če je pes iz tujine) pa slabih 40 EUR. Tako da res ne vem od kod ti ta informacija 

Khm v temi Leglo avstralskih ovčarjev-Koodygoody (nekako tako) je bilo napisano. Polna cena je 80€-če si član KZS oz. član KDja, ki je pod okriljem KZS potem imaš cca 50% popusta.

[Šapa]

Da bo še kakšna lepa slikca več v tej temi... Kobi & Jaka v živalskem vrtu 

[čara]

Kobi je pa že velik.

[zoe]

Da bo še kakšna lepa slikca več v tej temi... Kobi & Jaka v živalskem vrtu 

Ooo, tedva lepotca sem pa videla, ko sem se peljala iz faksa proti domu Najbrž ravno na poti v živalski vrt

[vista]

Ta dva lepotca sem vidla pa v soboto na PST-ju.

[Baski]

Živijo,
mene že kar en lep čas ni bilo tu in imam zelo dober izgovor.

Prejšnji teden, 25. 2. in 27. 2., sem končno naredila tisto, kar sem želela, od kar imam Baskio. In to je: PARITEV!!!
Če je bila uspešna, bojo male šelti bibe prikukale na svet okoli 28. 4.
Seveda, da ne pozabim omeniti še NJEGOVO zaslugo. Dragi očka bo Marvithall Orion-ORI.
Torej pričakujem leglo lepih tricolorčkev.
Priprave so že v polnem teku oz. so že bile pred njo.

Mojca, lep pozdrav.
Veseli me, da se zanimaš za šeltije. Vidim, da so ti punce dale že kar nekaj dobrih informacij pa da še jaz kako pristavim.
Najprej lajanje, ki je očitno tista stvar, ki te odvrača od njih.
Jaz sem imela tudi poln kufer tistega lajanja in zdaj lahko z zadovoljstvom rečem, da se je umirilo. Mala je lajala kot nora v svojih otroških in pubertetniških letih, sedaj pa se je zelo lepo odvadila pa tudi povelje "tiho" razume. Lajanje je omejila le na poštarja, balone, zvonec in zunaj na metanje kamenčkov. Včasih še glasno pozdravi mimoidočega kolega ali kolegico, ampak se jo da utišat.

Z gibanjem, s sprehodi, s športom in bivanjem zunaj mislim, da so punce dobro povedale. Ti psi sicer obužujejo sneg-ne pa vode!, ampak po moje bi jih res lahko začelo zebsti, če bi bili brez gibanja, ampak to po mojem mnenju več al manj vse, razen pse z zelo severnih porekl.

Dlaka-dlaka šeltijev je zelo nezahtevna. Sploh jih ni treba dostikrat česat, ker imajo tako-js ji pravim "hvaležno dlako". Lahko jo je počesat, ne sprime se tako hitro, ne vozla se pa še zelo lahko jo je posesat, dosti lažje kot dlako kratkodlakih psov, ki se zapiči v tkanino.

Karakter: ti psi imajo zelo ljubek karakter. Mani je še vedno najljubši kratek opis iz ene otroškega albuma za slikce lepit, in sicer so tam napisali, da so "veseli klovni". Moja Baski zna včasih bit malo plašna pred drugimi psi, nekatere pa preganja kot ovce. Se pa zelo lepo vede v družbi ljudi. Jaz sem Baski navajena vlačit skorajda povsod z mano in to pomeni tudi na kavo s kolegicami. In ona je pač takrat pridna, pa čeprav ji je dolgčas. Tudi v mestu se zna vest-lepo hodi mimo, se ne zaganja v ljudi, celo lula samo tam, kjer je trava.
So zelo hitro učljivi, se radi učijo. Zelo so navezani na svojega človeka oz. na celotno družino.
Ne vem, kaj naj ti še rečem. V bistvu je še toliko za povedat o njih, ampak mislim da sio dobila približno sliko.

Glede legel v Sloveniji.
Da, tudi pri nas se da dobit super šeltije in to v Sheltiku. Tudi Baskia je iz te psarne in jasno, da sem malo pristranska, ampak če boš šla sama tja pogledat, boš videla, da so super.
Lastnika-velika ljubitelja vseh živali, tam so res nori na živali, sta dolgo časa izbirala primerno pasmo in ko sta se odločila, sta izbrala še primerni psički in potem so se jima pridružili še drugi.
Res je, da se v večjem delu ukvarjata z razstavami, ampka tudi agility trenirata. Riki je nekaj časa tekmoval sicer s svojo kokeršpanjelko in tudi šeltije sedaj učita, ampak pač ne tekmujeta. Tudi jaz sem trenirala, ampak nisem šla na tekmovanje. Pač mi ni do tekmovanj, nisem takšna oseba, sovražim jih že od OŠ, tak, da je to čisto moj kompleks. Mogoče pa kdaj. Še je čas.
Ampak kljub temu, da se bolj ukvarjata z razstavami to ne pomeni, da njuni šeltiji karakterno niso pravi šeltiji. Na razstavah so sicer doklaj mirni, malo rezervirani, ampak ko jih vidiš na prostem, so ravno taki divjački kot vsi ostali. To so super psi. In poleg tega še zelo lepo negovani in pravilno hranjeni, lepo fit, vzgojeni v zelo ljubezni polnem okolju, kar mislim, da je najbolj pomembno. Riki in Sandra se res maksimalno potrudita za njih.
Obisk pri njima doma je pravi užitek in paša za oči.
če resno razmišljaš o nakupu šeltija, ti močno priporočam, da se jima najaviš za obisk in vse oceniš sama.
Trenutno imata na voljo še dva mladička, samčka Heavena in samičko Harmony. Prava cukra, igriva, živahna in luštna za umret. Heaven je sicer zgodba za na Animal planet-za kako oddajo, kjer rešujejo pse sigurne smrti. Rodil se je prelahek, komaj 84 gramov, ampak Riki in Sandra sta ga z močno voljo, neprespanim nočmi in delom uspela rešiti. Bo bolj majhne rasti, verjetno ne bo v standardu, ampak mali je pravi borec in to se mu pozna na karakterju. Harmony pa ima zelo lepe možnosti postati dober razstavni pes, mala je prava lepotica, živahna, ampak s stilom,taka malo damska je.

Mojca, toplo ti priporočam šeltije, ampak tudi če se ne odločiš za njih, ti želim, da najdeš psa, ki te bo lahko razveseljeval tako kot tvoj husky. Če pa še želiš kako info o šeltijih, pa mi lahko pišeš tudi na mail.

Lp

[resa]

   vauuuu, držim pesti, da bo Baskia mamica, zdaj bo kmalu šeltijev kar mrgolelo v Sloveniji 
ja sem videla Heaven, meni je najnaj ljubek kuža in, če .... pa naj bo kar tako kot je, če ne bi imela psa, bi bil moj, meni so mini šeltiji še lepši kot normalne velikosti 

[Metuljčica]

Ooo, tedva lepotca sem pa videla, ko sem se peljala iz faksa proti domu Najbrž ravno na poti v živalski vrt

Res smo bili na PST-ju oz. na poti v živalski vrt. Pesjana sta res uživala.

@Basi
Superca, se že veselimo malih kepic. 

[tyna]

Baski kako si vse lepo napisla  , je pa res, da ti kar prirasejo k srcu 

čestitke za paritev in držimo pesti, da bodo male lepe kepice  take kot šeltiji morajo biti, pa čeprav "lajajo" 

[vista]

Ojla,

Baski glede dlake se pa jaz ne strinjam s tabo. Dlaka šeltijev je zelo zahtevana še posebej, če ima tako kot moj,ki ni priležna. Krtačit ga moram na vsake 2 dni, ker drugače se mu naredijo vozli spodaj. Dejstvo je, da imajo samci dosti več dlake kot psice in da se jim naredi popolna dlaka pri okrog 4iih letih. Drugače pa jaz do približno 4tega leta tudi nisem imela probleme z dlako.

lep pozdrav

[bones]

hoj

jaz se tudi strinjam, da dlaka pri seltijih ni cisto nedolzna.moj ima res ful prilezno ampak odpada mu pa na polno in ga moram za to cesati cim veckrat, ce ne imam polno stnovanje. In vem da je bolj problematicno od vstalih pasem. Tako kot je pa ze vista napisla imam tudi jaz doma samca.

glede vode se tudi ne strinam ampak je odvisno od samega psa, ker moj selti tudi plava in zdaj ko je tok vode mu sploh ni problema iti po najveci luzi.

glede lajanja je tako da to so bevskajoci psi po standardu in imajo dolocene stvari na katere bodo lajali se mi pa zdi da tako kot pri vsakem psu se z leti zmansuje.so pa res cisto tapravi klovni.

baski pa cestitam ti in upam da je bilo prajenje uspesno.Glede psarne je pa tako da poznam tudi karakterno zelo slabe pse iz tam tako da jaz ne bom nic trdila je pa pomoje pri njih zelo odvisno kok se z njimi ukvrajas in da so kot mladici v cim vec novih okoljih.
ker moj selti se ne boji nicesar niti psov niti ludi oboje dvoje ljubi smo pa sli enkrat na en tak podest in se je na smrt ustrasil in od takrat sem ful ternirala in moram reci da z veliko pomocjo njegovih najboljsi prijateljov se ne boji vec.


metuljčica:pomoje jo nisi vidla ker njen selti se je potepal z mano na morju


lp dasa

[Metuljčica]

hoj

jaz se tudi strinjam, da dlaka pri seltijih ni cisto nedolzna.moj ima res ful prilezno ampak odpada mu pa na polno in ga moram za to cesati cim veckrat, ce ne imam polno stnovanje. In vem da je bolj problematicno od vstalih pasem. Tako kot je pa ze vista napisla imam tudi jaz doma samca.

glede vode se tudi ne strinam ampak je odvisno od samega psa, ker moj selti tudi plava in zdaj ko je tok vode mu sploh ni problema iti po najveci luzi.

glede lajanja je tako da to so bevskajoci psi po standardu in imajo dolocene stvari na katere bodo lajali se mi pa zdi da tako kot pri vsakem psu se z leti zmansuje.so pa res cisto tapravi klovni.

baski pa cestitam ti in upam da je bilo prajenje uspesno.Glede psarne je pa tako da poznam tudi karakterno zelo slabe pse iz tam tako da jaz ne bom nic trdila je pa pomoje pri njih zelo odvisno kok se z njimi ukvrajas in da so kot mladici v cim vec novih okoljih.
ker moj selti se ne boji nicesar niti psov niti ludi oboje dvoje ljubi smo pa sli enkrat na en tak podest in se je na smrt ustrasil in od takrat sem ful ternirala in moram reci da z veliko pomocjo njegovih najboljsi prijateljov se ne boji vec.


metuljčica:pomoje jo nisi vidla ker njen selti se je potepal z mano na morju

lp dasa

Koga naj ne bi videla? Žal ne vem o čem govoriš.

Kar se pa mojega šeltija tiče, ki je sicer še mladič, pa nimam prav nobenih problemov z dlako. Odpada praktično nič, češem ga pa tudi zelo redko. Bomo videli, če se bo to kasneje kaj spremenilo.

Tudi Kobi nima strahu pred pred vodo, je pa zadržan do nepoznanih ljudi, kar se meni zelo dopade. Ne maram, da bi šel kar k vsakemu v naročje oziroma šel pozdravit vsakega tujca. Povoha že, če se kdo približa, kaj več pa ne. Seveda so redke izjeme, ampak res zelo redke.  Druga zgodba pa je s psi, do katerih prav nič zadržan.

[vista]

Metuljčica, sem napisala, da tudi jaz nisem imela problemov z dlako do približno 4ih let. Lahko povem, da od vseh 6ih psov ki jih imamo doma je dlaka od groenendaelk najmanj zahtevna oz. nimam totalno nobenega dela z njo

[Baski]

Saj ne trdim, da je vse, kar sem napisala pa edina resnica. Se mi pa zdi, da je več ali manj splošno pravilo, vsaj glede na lastne izkušnje in pa izkušnje lastnikov šeltijev, s katerimi sem govorila jaz.
Seveda obstajajo izjeme, sploh glede vode, kar se dobro vidi, na sliki od Dancerja.
Je pa res, da glede težav z dlako prvič slišim. Ampak glede na literaturo, ki obstaja, bi rekla, da tudi te definitivno obstajajo, saj je negi šeltijev vedno namenjeno dosti prostora.

Kar se tiče karakterno slabih psov pa jaz osebno mislim tako oz. moram priznat, da mi je šele moj dragi odprl oči.
Psi so v zelo veliki meri odraz svojega lastnika. In Baskia je, ko pomislim, v bistvu res zelo podobna meni. Tudi jaz sem taka, da dosti lajam, potem pa rep med noge.
Pa tudi štorasta sem. Baskia sicer ni, je pa včasih tak "houdre"-pač savinjski izraz, ki se ga ne da drgač opisat kot s "houdre". Čeprav se je že tudi nemalokrat naredilo, da je s postelje "poletela" med svojim kobacanjem.

V glavnem naj še nekrat poudarim, da sem samo izražala svoje vidike šeltijev in hvala bogu za free speach in za različna mnenja. Mislim, da je predvsem prav, da smo fer kot lastniki šeltijev in da nikogar ne zavajamo. Prav je, da se vsak, ki se zanima za nakup seznani tudi s slabimi stvarmi, verjetno pa vsak pozna drugačne in pa tudi verjetno podobne težave zaznavamo drugače.

Ampak mislim pa, da lahko na kratko in na splošno rečem tole: ŠELTIJI SO ZAKON! Se splača dat to izkušnjo skoz.

lp

[kalsang]

Baski, mene pa zanima nekaj drugega. Glava samca, s katerim si parila svojo psičko, je na fotografijah popolnoma drugačna od glave tvoje psičke in tudi od opisa v pasemskem standardu. Posledično je tudi izraz popolnoma drugačen. Sem tudi že na straneh drugih vzrediteljev videla pse s takšnimi glavami in pri tistih, ki so zelo majhni, spominjajo že na čivave (močno izrazen stop, okrogel zgornji del glave, krajši gobec).

Kako je s tem? Ali gre za podobno reč kot pri dolgodlakih škotskih ovčarjih: klasični in moderni tip, več stopa pri modernem tipu in posledično izgubljanje klinaste oblike glave?

Če lahko poveš, zakaj si se odločila za tega samca?

[Baski]

Živijo, Kelsang,

ta samček prihaja iz uspešne ruske psarne in kolikor sem videla še ostale pse iz te psarne imajo vsi podobno glavico. Stop je zares zelo izrazit, čeprav ne bi pa rekla, da je krajši, mogoče na sliki. Je pa res da ni toliko "zašiljen" na koncu kot Baskiin. Ampak mislim, da to ni slabo v kombinaciji z mojo Baski, ki ima mogoče malo prozek gobček, da deluje malo prazen na enem delu in mislim ter upam, da bo ravno ta kombinacija Ori-Baski prinesla tisti pravi gobček. Res je, da mora biti stop neizrazit, recimo to lastnost imajo predvsem šeltiji angleških vzrediteljev.Morda je res opaziti tendenco k bolj izrazitim stopom, vsaj glede po ocenah sodnikov na razstavah, čeprav se tudi kontinentalni lastniki vse bolj trudijo za glavčko z neizrazitim stopom. Takšnega samčka imata sedaj tudi v Sheltiko in to še sable-white barve, ki je mogoče bolj popularna kot tricolor.

Zakaj potem Ori? Glavni razlog, da sem se odločila zanj je drža. Če pogledaš njegovo držo pa tudi držo ostalih šeltijev iz psarne Marvithall, vsi nosijo zadnji del zelo nizko. Tako kot je pravilno. Baskia pa zadnji del nosi malce visoko in samec z nizkim hrbtom je bil tudi priporočilo pri vzrejnem pregledu. In glede na to, da je bila to edina kritika, sem gledala na to.
Mislim, da ne moreš najti popolnega šeltija, vedno se na vsakem najde nekaj, kar bi lahko bilo bolje. Se mi pa zdi, da je predvsem dobro, da se držiš navodil vzrejnih ocenjevalcev.

Zakaj izraziti stopi? Ne vem, po moje zaradi tega, ker so z izrazitim stopom morda na videz bolj ljubki, delujejo bolj nežno, vsaj meni. Ori deluje res zelo prijazen, že ko ga vidiš, in takšen tudi je drugače. Je zelo zanimiv šelti karakterno in to je tudi bil en izmed razlogov za paritev prav z njim. On ne pozna strahu, je pa res da morda ni toliko živahen kot ostali, ampak tega ima pa tako Baski dovolj.
Recimo Ori velja za enega najlepših tricolor šelti samčkov daleč naokoli. Verjemi naziva mednarodni prvak v lepoti ni dobil kar tako.

Jaz resnično upam, da sem izbrala prav. Je res, da bo to moje prvo leglo, ampak se izbire nisem lotila nepremišljeno. Lahko bi šla parit tudi v tujino, sem imela že enega nagledanega, ampak Orijeva drža je tista, ki me je prepričala. Jaz mislim, da lahko iz Baski-Ori kombinacije nastanejo zelo čudoviti trocolorčki.

Moram pa priznati, da sem na tem forumu dobila občutek kot da ljudje ne cenijo (dovolj) psarne Sheltiko. In tu ne gre samo za zagovarjanje psarne, s katere je moja psička, ampak dragi pasjeljubi Slovenci, dajmo enkrat spoštovat tudi tisto, kar je naše, tisto, kar naredijo naši rojaki. Pa tu ne mislim samo na Sheltiko, ampak na še na mnoge druge vzreditelje, ki delajo kakovostno in se trudijo ustvarit dobre in kakovostne predstavnike pasm. Se mi včasih zdi, da slovenski pasjeljubci že po defaultu kritizirajo, kar je od soseda. Pa ne samo pasjeljubci.

Aja, pa še to. Polega tega dam roko v ogenj, da mi Lebarjeva nikoli ne bi dovolila pariti z Orijem, če bi onadva bila mnenja, da bi bila to polomija.

Šelti podoben čivavi-še par sto let...
Pa ne da imam karkoli proti čivavam. So mi prav ljubke.

[kalsang]

Hvala za pojasnilo. Proti Sheltiko psarni nimam nič. Njihovi psi se mi zdijo luštni, mi je pa padlo v oči, da je ta uvoženi samec drugačen. In ker sem videla podoben tip glave tudi drugje, pa mi ni šlo skupaj s standardom, sem se odločila vprašati, da izvem kaj novega in nikakor ne zato, da bi pljuvala po komer koli.

Primerjava s čivavami - seveda ne po velikosti, ampak sem s tem ciljala na okroglo obliko čela in zgornjega dela glave.

Seveda ni idealnega psa, vsak ima svoje prednosti in pomanjkljivosti.

Zahvaljujem se ti za iskren odgovor in ti vsekakor želim, da bi ti kombinacija uspela kot pričakuješ.

[agility loving girl]

Šeltiji se že tako kar precej razlikujejo med angleško in ameriško linijo. Medtem ko naj bi bili angleški bolj drobceni, z ozkim gobčkom, so ameriški močnejši, večji, prav tako je velika razlika med glavami..
No, moja opažanja

[Taar]

Hej,

dlaka je verjetno znotraj pasme zelo variabilna. Prav zato navijam, da mamo srečanje, da malo prešlatam vse te dlake. No hec, ampak ja, videla sem tipe od a do ž. Moj Pie hoče biti kot Vistin Ty, torej me me čaka huda nadloga s česanjem:))))

No, moja 8-letna psica ima kratko krovno dlako in ne veliko podlanke. rezultat: nikoli nobenih vozlov po telesu z res minimalnim česanjem. Razen mogoče malo šavja tam po zadnjih nogah, kar poleti priznam, postrižem ali pobrijem prav na kratko. Prvenstveno zaradi klopov, ker jih tam v globoki dlaki niti najti nisem mogla. Torej če bi jaz sklepala le po Tari, bi rekla da je dlaka čisto neproblematična.

Bejbi Pie pa bi znal, če bo po očetovih stopinjah, imeti dosti daljšo dlako. Glede podlanke pa molim, da gre po mami, ki je ni imela nič in je imela le svileno, prileženo dlakico. Očka Athis je pa tolk dolgodlak, da je ko medo... Pa moj je samec, torej lahko pričakujem ogromno dlake v prihodnosti.

Kalsang, Ori ima res posebno obliko glave in izraz. Na razstavah po celi Evropi je vedno kar uspešen. Na razstavi v Ljubljani sem se pogovarjala s Sandro in Rihardom in pač Ori ima izraz, ki ga sodniki nagradijo. Je pa priznam, Ori nekaj posebnega, takega še nisem videla (ker gledam šetije bolj po tekmah). Baje da različni sodniki preferirajo različne glave in izraz. baje angleški sodniki iščejo recimo  'ljubek' izraz...

še vedno pa vidimo ogromno klinastih glav, se ne bodo izgubile...Ja, pri zelo majhnih lahko pride do glave, podobne špicom ali čivavam, kot si rekla kalsang. Torej bolj široko čelo.

Jaz osebno imam rada šeltije, ki zgledajo, kot da so pravi cucki. Torej močnejši, z ne predolgim gobcem (čeprav se noben sodnik s tem ne bi strinjal:)))

In ja, kot pravi Bones, skoraj vse je odvisno od tega, kje mladiči odraščajo, s kom so družbi že pri vzreditelju, kako on z njimi ravna. In seveda najpomemnbejše, kao mi psa vzgajamo/socializiramo. Pri mojem vzreditelju so s šeltiji ravnali kot s pravimi delovnimi psi, zato ke jih vzreditelj vidi kot take - delovne cucke in nič drugega. Sam je tekel v reprezentanci, njegov sin zdaj tekmuje... svoje šeltije sproba in dela na ovcah... to se mu zdi čisto normalno in nič posebnega. psi so bili sproščeni in navajeni vsega. Tak je bil potem tudi moj mladič in z njim sem ravnala, kot da bi dobila borderja ali pa bilo katerega delovnega psa. Torej ogromno socializacije, v prenosni torbi je prespal čisto VSE opravke, ki sem jih opravljala, dokler je bil še toliko majhen, da se ga je dalo notri stlačit. Torej nakupi, banka, lekarna, ma ni da ni. Ob tem da sem tolkla po vseh možnih kovinskih predmetih, da se je navajal (recimo vozički pred Mercatorjem, doma, ko je jedel...) Torej načrtno od začetka sem ga pripravljala na to, da ni nobene panike in da je to normalno. Pse je itak oboževal in jih še zdaj, tako da ta faktor je odpadel. Tudi pri treningu sem mu že od začetka posatvila meje, ga nič ne ujčkam, ker je šelti. Pač delam na fokusu name v vseh možnih okoljih, nagrajujem na peto potenco in nimamo nobenih težav.

Psi so direkten rezultat dela z njimi, torej kako MI njih treniramo in vzgajamo. Seveda ima vsak neko omejitev, ampak s pravilnim delom se da doseči potencial vsakega psa posebej. je pa res, da je nekako lažje, če si videl, kakšne mladiče dajejo starši od prej, da so recimo zelo dobri. Vsaj to je meni zelo pomagalo. rekla sem si, da pač Pje ima solidne delovne gene in da če kaj zašuštram, zašutram, ker sem kriva jaz, ker ga ne znam naučiti. Torej moja naloga je bila ugotoviti KAKO iz njega zbrskati potencial (za katerega sem si rekla, da mora biti tam nekje:)) In pač sem si pogledala vse DVD-je in prebrala še kako knjigo, našla načine, ki njemu ustrezajo in RES vse se da naučiti. (tudi da šelti teče par metrov stran od tebe, tudi če samo stojiš na mestu - na kar sem neverjetno ponosna, ker mi to pa res nikoli ni šlo v glavo:)))

[Taar]

No, tale dec je očka od mojega Pjeja. Dlake, da te kap... Glava ko nemški ovčar... Je kar poklicni lover in ko smo bili tam, je Taro želel dodobra spoznati.

[Metuljčica]

Še dve sliki pozerjev. Je pa Jaka tisti pes, ki je bil Kobijev prvi vzornik. Že pri dveh mesecih je Kobi poleg Jake lepo hodil 2 uri, najprej ob prometni cesti, kjer ga niso motila nobena prevozna sredstva, niti tekači in peššci, potem pa še skozi gozdne poti. Za to bom temu bullu večno hvaležna. 

Še nekaj njunih slik.







In ena Kobijeva za konec.

[Baski]

Ta dva sta pa res face. Super je videt, kako se kužki razumejo.
Zelo lepe fotke.

[tyna]

Še dve sliki pozerjev. Je pa Jaka tisti pes, ki je bil Kobijev prvi vzornik. Že pri dveh mesecih je Kobi poleg Jake lepo hodil 2 uri, najprej ob prometni cesti, kjer ga niso motila nobena prevozna sredstva, niti tekači in peššci, potem pa še skozi gozdne poti. Za to bom temu bullu večno hvaležna. 

Še nekaj njunih slik.

tale je najboljša 

[resa]

tkole lep sonček je bil pred tremi dnevi, zdej pa speeeet sneg 

[Metuljčica]

Jaz sem tudi že naveličana te zime. Samo Kobi se ne strinja z mano, on najbolj uživa, ko se lahko podi in valja po celem snegu. 

[rapgirl]

Hej!

Mene pa zanima približna cena rodovniških mladičkov? Pa če lahko mogoče kdo priporoča kakšno psarno v tujini?

lp
maja

[Taar]

Moj v Franciji je stal 900 evrov.

Za psarne priporočam, da iščeš po Avstriji, ki je blizu, hkrati pa imajo kar nekaj dobrih delovnih psov in zelo stroge zdravstvene teste. Na primer:
http://www.schularzt.com/austrianspirit/

Ta vzrediteljica je sama aktivna tekmovalka in na šeltijskem prvenstvu lani je prosila našo Sonjo Rozman, da bi parila naslednje leglo z njenim Irkotom, tako da to bo odlična delovna kombinacija, če bo leglo uspelo (psička, ki bo jo parili  je pa se mi zdi sestrica od najboljše small avstrijske šeltijke, ki je tudi na svetovnih že večkrat imela zelo dobre čase). Tako da če kdo išče delovnega, se hitro zagrebst. Pa mislim, da gospa Ljudmila zelo dobro pozna vzreditelje v Avstriji, da kakšnega priporoči, tako da jaz bi kar pri njen povprašala (seveda če govorimo o psih, ki se jih videva po agility tekmah).

Švicarska psarna:
http://www.shelties.kirchdorfer.ch/d/blog/index.php?entry=entry090929-175743