Jaz mislim, da je veliko odvisno od lastnika in pa tudi od karakterja obeh psov.
Moja tastarejša psic ne mara, po določenem času se mogoče z zeloooo redkimi začne igrati, ali pa jih ignorira.
Nad tamalo pa je navdušena, že od začetka. Naj omenim, da ostalih mladičev ne mara kaj prida, še nazja jih.
No, Mimi je pa njena ljubica, zelo jo ima rada, spita skupaj, se igrata, si delita igrače, itd. V dveh letih ni bilo nobenih težav, je pa res, da nisem kaj komplicirala.
Ko sem videla, da se razumeta, sem ju vozila skupaj v boksu od malega, sami sta se zmenili katera bo pila vodo prej iz iste sklede, pustila sem ju skupaj sami doma, nisem ju ločevala. Nikoli ju nisem ločevala in delala nekih razlik, pustila sem, da se sami zmenita, ampak ni bilo nikoli nekih napetosti med njima, v dveh letih še nista nakazali, da bi se tepli.
Mislim pa tudi, da je mogoče malo to tako zato, ker je Lona že vseeno kar v letih, Mimi pa mlada in se zavedata, da ima vsaka pač neke določene privilegije in omejitve glede na to dejstvo.
Edina stvar kjer posežem vmes je, ko Mimi skače Loni na glavo oz. je groba pri igri zunaj in vidim, da Lona išče pomoč pri meni. Očitno pač misli, da sama ne sme ukrepat in mali prevzetnici dovoli vse. Tudi krajo hrane iz sklede.
Aja, še to. Meni je dva psa fino super fajn imet.