Čisto en medklic, ki nima zveze z avstralskimi ovčarji, ima pa precej zveze s sceno pri vseh pasmah v slovenski kinologiji in je že kar nekako simptomaitčno. To je zgolj moje razmišljanje, ki sem ga oblikovala pri dolgoletnem prebiranju forumov, spremljanju raznoraznih debat na razstavah in tekmah ter na podlagi komentarjev po teh prireditvah. Nanj me je opozoril že pokojni kinolog Janez Hojan, ki mi je že leta 96 rekel: Kinologija je kurba, raje se ukvarjaj s psi.
V zadnjem času se je res oblikovala kasta ljudi, ki jim sama rada pravim virtualni kinologi. Internet je zlata vreden, večino informacij imamo samo en klik stran. A teh informacij je čisto in popolnoma preveč, ljudje pa na žalost postajamo čisto preveč nekritični in prehitro zadovoljni z vsem, kar nam stric gugelj ponudi. Namesto da bi opazovali svoje pse in se učili od njih, informacije preverjali v drugi literaturi in pri ljudeh, ki vedo več, se zadovoljimo z njo in jo prodajamo naprej. Druga kasta so ljudje, ki mislijo, da po enem psu / leglu / razstavi vedo vse o pasmi. In potem stresajo svoje, na bogatih izkušnjah in ogromni pasji populaciji pridobljeno znanje. Res ne vem, od kod ljudem ideja, da po nekaj leglih vedo vse o pasmi, vzreji in temperamentu. Sama se aktivno ukvarjam z eno pasmo, predvsem z različnimi aspekti šolanja, pa si še zdaleč ne upam komu soliti pameti in nastopati kot avtoriteta.
Kinologija je lep hobi, psi so čudovita bitja, ki nas lahko marsikaj naučijo. Vsak pes je svet zase in zahteva individualen pristop. Vsaka pasma je najboljša in najlepša za nekoga ter nekomu pomeni ogromno. Zato me zelo preseneča, da ljudje te reči razglašajo, a po drugi strani ravnajo čisto nasprotno ter se želijo prepirati in vnašati takšne in drugačne zdrahe med lastnike iste pasme. Se vam morda ne zdi, ravno v imenu pasme, za katero ste vsi mnenja, da je super, pozabiti na osebne zamere in ravnati v korist le te?