Najlepši dan mojega življenja je 5.8.2002, ko sem dobila tebe, takrat majhnega kakor pest. Kmalu sem te navadila na človeško bližino in na zunanji svet. Kmalu si zunaj lahko sam po 3 ure na dan, seveda poleti, grizljal travico, najraje regrat. Nikomur se nisi pustil postaviti po robu, niti radovednim mucam, ki so te vedno zasledovale, tudi njih si odgnal od sebe. Res si bil pogumen. Najbolj pa cenim tvoj pogum, takrat ko si prestal 3 operacije, 3 narkoze, zaradi 3 tumorjev. Baje je tumorji dokaj pogosti pri morskih prašičkih, ampak se jaz vseeno ne morem sprijazniti, da je to doletelo prav tebe.
Resnično si bil pravi borec, saj so nam že pri prvi operaciji rekli, da težko, da boš preživel... a si se zmazal. Prav tako tudi drugič. Tretjič pa je očitno bil tumor na nepravem mestu, saj je bil čisto pri pljučih. Sicer si pa tako ali tako moj heroj. Seveda si prestal tudi tretjo operacijo, ki si jo imel 1.8.2008. Ampak si pri operaciji izgubil toliko krvi in tudi apetita nisi več imel, da si 10.8.2008 umrl popolnoma shiran. Vseeno si dočakal skoraj 6 let in nate sem zelo ponosna. Veliko si v svojem življenju prestal, ampak vedno si bil isti - prijazen, scrkljan in požrešen
. Toda tretja operacija te je poponoma izmučla.
Danes sem te pokopala, ti rožice dala na grob... Enkrat, nekoč... se boma že srečala. Do takrat pa počivaj v miru in radi te imamo kjerkoli že si. Nikoli te ne bom pozabila, saj si bil kot moj otrok. Pogrešam te in jakam za tabo
.
NELI - forever in my heart!