No evo to sem pa našla jaz in samo za vas kopirala.
Kaj sploh je ogrožena vrsta?
To je rastlinska oz. živalska vrsta, za katero ugotovimo, da se njena številčnost zmanjšuje, ali celo obstaja možnost, da na določenem območju delno ali celo izgine (v tem primeru v Sloveniji) in jo zato uvrščamo v Rdeči seznam. Taki vrsti po merilih, ki jih določa IUCN, določimo stopnjo ogroženosti.
VZROKI ZA OGROŽENOST ŽIVALSKIH VRST
V preteklosti je bil glavni vzrok ogroženosti živali nenačrtno pobijanje živali iz koristolubja. Živalim je primanjkovalo življenjskega prostora in so se morale postopno prilagoditi na manj obsežno in novo okolje.
K zmanjšanju življenjskega prostora sta predvsem pripomogla gozdarstvo in ekstenzivno kmetijstvo. Pravtako tudi širjenje urbanih naseljih.
V zadnjem stoletju pa je postalo ogrožanje predvsem posredno. Človek vdira v življenjski prostor živali z množičnim turizmom in tako močno vpliva na okolje, da so spremembe življenjskih prostorov zelo hitre in popolne, da se jim živali ne morejo prilagajati in zato propadajo.
Zastrupljanje zraka, tal in vode z odplakami, avtomobilskimi izpuhi, pesticidi in drugimi strupi so glavni sovražnik živali.
Problem pa je tudi intenzivno izkoriščanje nekaterih živalskih vrst ter naseljevanje neavtohtonih (alohtonih) živalskih vrst, predvsem za lov oz. ribolov.
PTICE: V Sloveniji živi 361 vrst ptičev. 1 vrsta je izumrla (beloglavi jastreb), 4 so domnevno izumrle, 21 je prizadetih, 53 ranljivih, 1 zunaj nevarnosti, 7 neopredeljenih ter 10 premalo znanih.
VARSTVENI UKREPI
Ko dejavniki ogrožanj delujejo naprej, obstaja nevarnost, da postane še slabše. Takrat so nujni varnostni ukrepi. Pri tem pa ne gre le za zaščito ogrožene vrste, ampak tudi za zaščito življenjskega okolja le-te.
Varnostni ukrepi so:
1. Zavarovanje ogroženih vrst pred neposrednim ogrožanjem.
2. Varovanje njihovega življenjskega prostora (varovanje vrst brez hkratnega varovanja njihovih ekosistemov je brez pomena). Življenjske prostore je možno ohraniti na naslednje načine:
z zavarovanjem območij za naravne rezervate, naravne spomenike ali v okviru naravnih parkov,
s preprečevanjem ali zmanjševanjem onesnaževanja okolja,
s sonaravnim kmetijstvom in gozdarstvom,
z omejenimi in manj nasilnimi gradbenimi posegi,
SESALCI: Od 69 avtohtonih vrst sesalcev je 37 vključenih v rdeči seznam.
6 vrst je iztrebljenih.Zaradi pomanjkanja podatkov se pojavlja problem pri uvrstitvi netopirjev v rdeči seznam.
RIBE: V Sloveniji živi v sladkih in morskih vodah 94 vrst in podvrst rib. od tega je kar 59 vrst uvrščenih v rdeči seznam.
3 vrste so že izumrle, 1 je domnevno
izumrla,19 jih je prizadetih. Med njimi sta tudi soška in jezerska postrv. Imamo 8 ranljivih vrst (lipan, potočna postrv), 4 redke vrste (velika senčica) in 7 neopredeljenih vrst.. Zanimivo pa je da je mnogo vrst tudi premalo znanih.
PAJKI: Pri nas je znanih preko 500 vrst pajkov. Od tega jih je 113 na rdečem seznamu.
3 vrste so domnevno izumrle, 2 sta prizadeti, 82 je ranljivih in 16 redkih.
PLAZILCI: V Sloveniji jih domnevno živi 26 vrst. Na rdečem seznamu pa jih je 24 in 1 podvrsta.
Lp
Lanyca
+1