Na malo daljši način vam bom predstavil zgodbo o najbol zvestem psu na svetu:
BELI AKITA: HACHI-KO
Hachi-ko se je rodil leta 1922 v provinci Akita, ki leži na severnem koncu Japonskega otočja Honshu, kot zvesti pes doktorju Eisaburo Uenu, profesorju s Tokijske Imerialne Univerze. Kot je tipično za pasmo Akita, se je Hachi zelo hitro navezal na starajočega se profesorja.
Hachi je vsak dan spremljal svojega gospodarja na železniško postajo in to je postala njegova vsakodnevna rutina. Vsak popoldan pa se je vračal na postajo kjer je počakal, da se profesor vrne. Vendar pa se 21. maja 1925 prof. Ueno ni več vrnil, tistega popoldneva ga je zadela srčna kap in umrl je na Tokijski univerzi, kjer je tudi učil. Tistega dne je zvesti akita Hachi-ko čakal na svojega gospodarja vse do polnoči. Naslednjega dne pa se je, tako kot še nadaljnih 10 let, Hachi vsakodnevno vračal na postajo in čakal na svojega gospodarja ure in ure, preden se je odpravil domov SAM. Nič in nihče ni mogel Hachija odvrniti od njegovega nočnega iskanja in čakanja. Ko je direktor železnice ugotovil zakaj pes vsako noč čaka in prihaja na postajo, ga je začel hraniti in mu nudil zatočišče pred dežjem in snegom.
Članek, ki je bil objavljen leta 1932 je pretresel celotno prebivalstvo Japonske. Novice in članki o zvestobi tega psa in njegovem vztrajnem iskanju svojega gospodarja, se je dotaknila ljudi po celi Japonski in veliko jih je potovalo na železniško postajo Shibuya samo, da bi se ga lahko dotaknili ali pa, da bi ga vsaj videli.
21. aprila, leta 1934 so na Shibuya postaji postavili bronasti kip v čast zvestemu Hachi-ku. Kip je naredil takrat najbolj znan umetnik Ando Teru, financiralo pa ga je ljudstvo. Manj kot leto pozneje, 8. marca 1935, je Hachi-ko pri svojih 13 letih in ves pohabljen od artritisa, umrl prav pod nogami svojega kipa. Njegovo desetletno iskanje in ljubezen do svojega gospodarja se je končala in taka zvestoba se je lahko končala le z njegovo smrtjo. Hachi-ku v spoštovanje je Japonska določila Dan žalovanja za Hachi-kom, katerega so kasneje pokopali blizu prof. Uena v Tokijskem pokopališču Aoyama. Zvesti pes je bil končno zopet s svojim gospodarjem, pa čeprav v smrti.
Kasneje, ko se je na japonskem začela vojna, je vlada naročila stopitev vsek kipov, da so lahko iz njih delali orožje. Vendar pa tudi po vojni, leta 1948, niso pozabili na zvestega Hachi-ka, saj so mu na postaji Shibuya postavili novi kip. Tokrat pa ga je izdelal sin Ando Terua, človeka, ki je izdelal prvoten kip Hachi-ka. Danes stoji ta kip pred postajo Shibuya kot spomin na zvestobo, zaupanje in inteligenco pasme Akita.
Še danes vsakoletno, v njegov spomin, izvedejo ceremonijo na Tokijski železniški postaji Shibuya. Na stotine ljubiteljev psov se pridejo pokloniti zvestobi Akite, Hachi-ka.
-1 točka, ni navedenega vira