Jaz bi ga pustila samega doma. Zjutraj prej vstaneš, ga pelješ na sprehod, potem ga pa lepo zapreš nekam, kjer ne more narediti škode. Če je navajen kakšno urco ostat sam, bo že preživel. Zvečer boš imela sicer svinjarijo za pospravit, kaj hujšega pa ponavadi ni. Vsekakor bolje kot malce plašnega psa dati v varstvo nekam, kjer se ima prav tisti dan dogajati zabava - tudi če prinašalke ne bi bilo.
Z igro je pa tako: eni psi jo potrebujejo, drugi pa ne. Psa, ki mu ni do igre nima smisla siliti, pes ki se rad igra pa naj se do sitega naigra - pod pogojem da je igra nadzorovana in da jo prekineš, če postane divja. Ne vidim prav nobenega vzroka zakaj se pa psi, s katerimi mislimo delat agiliti ne bi igrali. Pozornost na vodnika je odvisna od tega koliko in kako se s psom ukvarjamo in ne od tega, koliko stikov ima z vrstniki.
Je pa za psa zelo pomembno, da se nauči kako se vesti v družbi drugih psov (kar je vse kaj drugega kot samo igra), za bodočega agilitaša še bolj kot za psa, ki gre samo na povodcu na sprehod, drugega pa ne dela.
Kar pa se popustljivosti tiče...jaz se zaradi tega s taščo ne bi prepirala. Če uživa v hranjenju psa pri kosilu in se je ne da na lep način odvaditi, pa naj. Pes zelo dobro ve, od koga se da kaj izsiliti in od koga ne. In če eni tašči paše, da se ji pes slini v krožnik - njen problem. tudi moja mama je povsem nepopravljiva - ko pridemo k njej, piškoti kar letijo od nje. In prav vse kuzle so iznašle načine, kako jo pripraviti do tega, da piškoti letijo še obilneje. Vsaka počne nekaj drugega, edina skupna točka je inovativnost.