Lepo pozdravljeni, dragi ljubitelji in lastniki višavskih terierčkov!
Najprej ena lepa pohvala vsem vašim kužkom in vam, ki tako lepo skrbite za njih. Tudi kar je slik tule gor, so super! V bistvu se vam nisem pridružila, ker imam tudi sama višavčka, ampak zato, ker resno razmišljam o tem, da bi postal moj "sostanovalec" in zelo dober prijatelj.
No, pa najprej o tem, kako sem prišla na to "idejo" .... Slab mesec nazaj me je oz. nas je zapustil koker španjelček Aaron, ki je bil z nami skoraj 13 let. Nanj sem bila zelooooo navezana in ne bom vam razlagala, kakša praznina je trenutno v mojem srcu in domu, kajti sami imate kužke za družinske člane in lahko si predstavljate. Tako kot ne bom razlagala o tem, da je bil najbolj lep, pameten, da edino govorit ni znal ipd.... ker tudi to sami dobro veste, da je tako, ko govoriš o svojem ljubljenčku. Ni ga več z nami, ostaja le še v prelepih spominih na 1001 dogodivščino, ki sva jo doživela in ostaja v mojem srcu - za vedno!
Kljub temu, da sem bila do nedavnega trdno prepričana, da po Aaronu ne bom imela nobenega kužka več, sem kaj kmalu začela razmišljati o tem, da v bistvu sploh ne znam živeti brez tega, da se mi nekaj živega mota pod nogami, da me nekdo resnično vesel pričaka pred vrati, da mi daje motivacijo in energijo, da grem ven na sprehod ne glede na to, kako utrujena pridem iz službe... in na misel mi je padel višavski terier. Zakaj? Zaradi karakterja, njegovih lastnosti, njegove trme, ker je majhen, jaz pa obožujem majhne kužke, pa tudi zaradi izgleda, priznam! Predvsem trma je tista, ki me privlači - tako na ljudjeh kot na živalih. O, verjamite, da vem, kaj pomeni trmast pes - Aaron mi je dal hudo lekcijo iz tega! Ampak žal, ali pa na srečo, sem jaz še bolj trmasta ... Pa to ni vse - padli so tudi vsi moji predsodki o tem, da bi psa kupila in še več - zanj odštela celo plačo! Hja, nikoli ne reci nikoli.....
No, kakorkoli, če ne prej, spomladi v moj/naš dom pride višavček! Definitivno! In z veseljem berem vaše poste, nasvete, izkušnje... bom prav po otročje napisala - vse sem naštudirala! Zakaj rečem otročje? Ker vem, da teorija ni praksa.... ampak se resnično veselim, da bomo imeli v hiši po dolgem času mladega kužka. Edino potrebna bo majhna korekcija navad in prepričanj mojih staršev, ki bodo varuške kužata med mojo odsotnostjo. Za dovoljenje mi sicer ni potrebno spraševati, sem vendarle "dovolj stara", vseeno pa morajo biti za stvar, saj živimo v isti hiši in kot sem že napisala, ker bodo z njim večino dneva, ko mene ni.
Tako torej, od sedaj vas bom redno brala in sporočim, ko se zgodijo kakršnikoli premiki v zvezi s tem.... sedaj čakam, da zasledim napoved kakega legla v kateri izmed slovenskih psarn. Predvidoma že vem, v katero smer me vleče .... in fuuuul razmišljam in izbiram ime!!! He he, moje kolegice otroške, jaz pa pasje.... ampak kaj čmo, tako pač je ...
Lep pozdrav!
