Vem, da je normalno, da se psi pri medsebojnem srečanju včasih oblajajo. Ni pa mi jasno, zakaj moj pes, ki naj bi po naravi bil miren in prijateljsko razpoložen, začne lajati na skoraj vsakega psa, ki mu pride nasproti. Imam 1 leto pa 3 mesece starega zlaega prinašalca, ki je kar velik za svojo pasmo. Ko je bil majhen ni na nobenega lajal in je vsakega veselo pozdravljal in se hotel igrati z vsakim. Da bi se čim bolje social. smo ga veliko peljali med ljudi in pse. Potem smo ga dali v malo šolo, da bi se socializiral, kjer ponovno ni bilo nobenih težav. Ko pa je mala šola minila in je Aron odrasel se je začelo: ko smo na sprehodu in se približuje kak kuža, se ustavi, izprsi, dvigne ušesa, rep in izostri pogled. Potem pa gleda, ko da se mu približuje vesoljec. Jaz ga začnem že vnaprej pomirjat, ko ga vidim v takem položaju, nasledenja faza pa je lajanje in poganjanje v nasprotnega psa. In takrat se moram dobesedno vržt nanj in ga odvleč na silo stran. Na kar se obrne in odkoraka naprej, kot da ni bilo nič. Se seveda zgodi tudi, da psa ne oblaja, vendar moram najprej jaz psa pobožati, ga pozdravit in cviliti zraven, da kako je to priden kuža. Ko Aron vidi, kako jaz reagiram, se tudi on velikorat pomiri in ne razburja kot ponavadi.
Ne razumem ali ga je strah, ali je to nek način komunikacije...veliko psov gre mimo nas normalno, moj pa ga reveža oblaje, da mi je kar nerodno, ker me vsi gledajo kaj se dogaja
