Na povabilo Jean-a, lastnika psarne Van Het Iterdal, sem se udeležila 8. srečanja delovnih nizozemskih ovčarjev (t.i. trening dnevi), ki se je zgodilo v Belgiji, v organizaciji psarn Van het Itterdal, Van Oranjemoed in Hessenherder. Včeraj sem se po prevoženih 2220 km vrnila domov polna vtisov.
Na pot sva se odpravila v petek zvečer, ker so bile popoldanske razmere na slovenskih cestah take, da je bilo bolje nekaj ur ostati doma namesto stati v koloni na gorenjski avtocesti. Vmes sva si privoščila kar nekaj postankov in en daljši spanec, ker me je vožnja čez Nemčijo zaradi vseh cestnih del, ki potekajo v tem času, kar precej utrudila. V Belgijo sva prispela v soboto zjutraj in doživela res lep sprejem vseh prisotnih. Z veseljem sem ugotovila, da je med ljubitelji nizozemskih ovčarjev kar nekaj ljubiteljev rottweilerjev, ki imajo obe pasmi. Lepo je bilo v družbi ljudi, ki so tako zelo predani delu s pasmo. Zbrali smo se od vsepovsod, iz Belgije, Francije, Nemčije, Madžarske... V soboto je potekalo klubsko prvenstvo v mondioringu in lepo je bilo videti pse v elementu. Vse skupaj pa je lepo povezovala dobra hrana in zanimive debate o različnih vzrejah in linijah.
Zelo sem bila vesela, ker je na srečanje prišel tudi lastnik psarne Des Fonds de Gueule, od koder se mi bo (upam, da v doglednem času) pridružila mala mrcinica. S seboj je pripeljal kar nekaj odraslih psov in 7 mladičev iz kombinacije s KNPV psom, štirje od teh so ostali v Belgiji in bodo delali v KNPV športu. En samček in ena samička bosta ostala doma in služila kot baza za ustvarjanje nove linije in bosta pri starosti leta dni vpisana v register, če bosta seveda opravila vse teste.
Imela sem srečo, ker sem lahko prenočila kar pri organizatorjih srečanja, kjer sem se seznanila z njuno pasjo bando. Jean dela v vojski kot vodnik službenega psa, z njim pa tudi tekmuje v KNPV-ju. Spoznala sem lahko psa, ki je v športnem pogledu nizozemske ovčarje postavil na zemljevid. Ringo van de Vastenow je dosegal zelo dobre rezultate v IPO športu, dvakrat pa sta bila tudi na misiji v Afganistanu. Sedaj uživa življenje pasjega upokojenca s privilegiji hišnega psa, še vedno pa v igri s poskočnim dvanajsteltnikom pride do izraza njegov značaj, moč in dominanca. Neverjetna mrcina je, konstitucijsko pa ustvarjen za delo. Jean sedaj dela z Antraxom, ki je precej večji brezkompromisen in dominanten samec, ki se je z mano na vsak način želel rangirati, pa ob kakšnem napačnem gibu bi na meni tudi brez zadržkov preizkusil svoje zobe.
V nedeljo pa je bil uradni dan našega srečanja, kjer so se v vseh mogočih športih predstavili delovni nizozemci. Videli smo IPO, mondioring, KNPV in francoski ring. Priznati moram, da sem v delovnem smislu doživela kar hudo streznitev, ker sem od psov v povprečju pričakovala več, videla pa sem samo nekaj psov, ki so se mi zdeli tisto, kar sama iščem. iskanje nizozemca z FCI rodovnikom in s kvalitetami za delo v IPO športu je precej podobno iskanju igle v kopici sena.
Pri KNPV-ju mora biti pes sposoben pravilno držati zelo majhne predmete. Candor pri učenju (poglejte velikost predmetka, ki ga drži v gobcu):
Kvaliteta nizozemskih ovčarjev se kaže tudi v njihovi elastičnosti. Leteči holandec:
Magic, ki dela IPO, je registriran pes, lepo grajen, parili ga bodo že zaradi sveže krvi, vendar v delovnem smislu pri meni ni pustil nekega vtisa:
http://www.urska.net/images/hollandertref_magic.jpgŠtiri mrcine pa so pri meni pustile nepozaben vtis.
Prva je bila Nala, ki je strupek v majhni steklenički, pa kljub vsemu kompaktna psička s tipično močnejšo glavo pravega nizozemskega ovčarja.
Pri treningu mondioringa (V obleki je Kathleen
):
Mlada perspektivna mrcinica, Nalina potomka, z zelo lepo bučko.
Deeper je potomec FCI psičke in Rudija (Pegge) in bo naknadno registriran. Gre za
eno leto starega psa super delovnih sposobnosti, ki je pri meni pustil velik vtis zaradi svojega prenašanja pritiskov. Marker je Jimmy Cazalas, lastnik psarne Des Fonds De Gueule.
Najboljše pa sem seveda prihranila za konec. Tole je Carry, prva mrcina, za katero sem kdajkoli vprašala "how much". "Not for sale" je bil seveda odgovor. Psica premore toliko osebnosti, da je prav neverjetno. Po daljšem pogovoru pa sem ugotovila, da gre za psico, ki je v bistvu Jimmyjeva, kar me je še posebej razveselilo.
Zadovoljna sem, da sem imela dva dni čas za pogovor z ljubitelji pasme, da sem lahko spoznala kvalitete in slabosti pasme. Opravila sem tudi dva dobra treninga s Paxom, skupaj smo s psi delali poslušnost, pomagali drug drugemu, vzdušje je bilo fenomenalno. Hitro ugotoviš, da določene stvari iz IPO brez težav preneseš v Ring in super je bilo videti vse to sodelovanje. Najpomembnejše zame pa je bilo spoznanje, da sem si vsekakor izbrala pravega vzreditelja. Njegovi psi so bili v delu namreč za razred do dva boljši od ostalih. Imela sva priložnost, da se podrobno pogovoriva kaj od psice pričakujem in upam, da bo v enem od prihodnjih legel čim prej med mladički malo bitje, ki bo lahko izpolnilo moja pričakovanja.