moje sožalje vsem,ki se zgubili zvestega prijatelja.vem kako vam je.oz. si predstavljam.prideš domov,kuža skače po tebi nekega dne pa:-
kar ne stanovanje je prazno veselja ni......
nekaj manka,nekaj tistega,kar je vsak dan del našega življenja,pomembnejše od čokolade od vode,hrane.......
nič ne more nadomestiti vašega izgubljenega prijatelja nič.
ko prideš domov skače po tebi te liže,in maha z repom da poruši vse stvari.
nekega dne se konča nihče več te ne poslini,opraska s predolgimi krempli,noben več ne ruši kot vihar stvari,čista žalostna tišina.
MOJE SOŽALJE,več vam ne morem reči,ker nevem kaj.ker je to tako grozno,da si komaj predstavljam komaj diham.ampak enkrat vsi odidejo....
....tudi lun bo....ampak ne hmalu....(lun-obljubi mi da NE HMALU)....rabim te še,saj sem samo otrok.
ti moj kosmati prijatelj.MOJE SOŽALJE...........SOČUSTVUJEM Z VAMI!!!