Aaaa, zeh zeh (se pretegujem in zbujam iz hibernacije, ker me na forumu ni bilo že ulala časa
).
Očitno sem vas začutila v kolenu, da sem po par letih prišla na forum pogledat, če je kaj novega
. Hvala za promo, čara
.
Pri groenih je, tako kot pri drugih variantah in tudi pasmah, pač odvisno od linije in posameznega psa. V osnovi je to vsekakor pes, ki IMA čuvajski in zaščitniški nagon, so pa pri tem v povprečju manj ekstremni kot denimo malinoisi. Moj prvi groen, Sambo, je bil kar dostojen čuvaj, sicer vprašanje, kaj bi bilo, če bi šlo zares, ampak ušlo mu ni popolnoma nič, ne doma in ne zunaj, doa se je vedno oglasil in opozoril na prihod tujcev, recimo, na sprehodih pa načeloma ni bilo panike - verjetno sicer predvsem ali pa vsaj v veliki meri zato, ker sem od prvega dne zelo veliko delala na socializaciji in na tem, da bo pes v urbanem okolju brez problem funkcioniral, in je. Je pa tako, da v bolj 'škatljivih' okoliščinah, recimo v temi, je bil precej bolj 'proaktiven' in sem mu kdaj za kakšnega mimoidočega morala namignit, da je vse ok; ne bi sicer šel vanj, ga je pa nacentriral in ga ni spustil z oči. Zdajšnji, Volt, je sicer po eni strani še bolj mamin sine kot je bil Sambek, je pa k svojim čuvajskim nalogam pristopil še dosti bolj resno. Spet - res je, da je svet mogoče malo bolj čuden, kot je bil 15 ali 10 let nazaj in pri Sambotu sem namensko nazaj držala njegove obrambne težnje, pri Voltu pa si mislim, da konec koncev naj bo vsaj malo čuvaja.
Ne vem sicer, kaj se dogaja v Mariboru, v Ljubljani oz tam, kjer se gibljem, je tako, da se redkokdaj počutim ne-varno, pa ne na račun psa (oz psov, ker sem redko samo z enim). Je pa res, da mene nikoli ni bilo strah it laufat po neosvetljenem PSTju in po Rožniku(sprehajalna pot okoli Lj, opomba priseljene žabarke) ob 22ih ali kasneje, ko sem imela težave s hrbtom, sem se sprehajala sredi noči, da sem imela mir, pa me res nikoli ni stisnilo. Bolj zaradi družbe kot zaradi nekega strašnega efekta, je pa res, da prav lahkotno redkokdo pristopi k človeku z velikim črnim volkoidnim psom. V glavnem, groen je lahko tudi dober čuvaj in 'varovalni' spremljevalec, ampak je treba izbrati ustrezno linijo, vzreditelja, starša in konkretnega mladiča. In potem še ustrezno delati, da nimaš bodisi kukavice od psa bodisi 'trigger happy' psa, pri katerem se spet ne moreš sproščeno šetat naokoli, ker ti bo šavsnil karkoli se premakne meter okrog njega.
Nekaj Suny days psov sem poznala, delala sem tudi s Sunčico, ki mi je delovala precej ok, ampak ona je takrat že bila ... na Cipru, se mi zdi, in je bila samo še formalno v Srbiji. Je pa to bilo kakih7 let nazaj, tako da ne vem, kje se zdaj nahaja. Izbire je pri belgijcih kar nekaj, tudi v naši bližini. Dejansko imajo Madžarska, Češka, Slovaška v redu vzreditelje in pse, pasma pri njih ni tako redka in dobiš kredibilne dolgoletne vzreditelje. Volt je iz psarne Red Fox in mi je vzrediteljica zelo ok, ostaja v stikih (čeprav 'hr ingliš not sou gut') in želi vedeti, kaj se s psom dogaja, prav tako imam dober vtis še pri drugih psarnah iz teh držav.
Ker so pametni, živahni in iznajdljivi, so lahko uničevalni, čeprav sama nimam takih izkušenj; Sambo je zgrizel eno knjigo iz knjižnice (res je kar požrl znanje o akvarijskih ribah), Nord mi je zgizel eno polovico paščka plastičnih coklov za 4 eur, Volt pa drugo polovico istega paščka. No, pa Sambo je od pregradne stene v 'dvosobni' uti pustil samo eno lajšto, tako da si je naredil enosobno garsonjero. Ker so
zelo čustveni, so nagnjeni tudi k ločitveni tesnobi. Pri Sambotu je to pomenilo nekajurno zavijanje v pesjaku ponoči par mesecev (zaprt je bil le čez noč oz kot mladič tudi ob naši odsotnosti čez dan, potem le čez noč), Nord in Volt sta le kazala skrajno nesrečo, če sem se odpravljala sama od doma, oz eventuelno kako mencanje in rinjenje k vratom, ampak nič ekstra.
So pa belgijci res specifika in (tudi dolgolaske) tako 'zelo' vse, da če ni to pes zate, te bo samo živciral in bosta nesrečna oba. Tako da naj se prepriča, da je to pasma za njiju, naj spozna več primerkov, potem pa po vrstnem redu, kot napisano zgoraj
.
Lp, B
ps: V Slo sicer ni legel (pač občasno se pojavi tu in tam kakšno, ampak to na par let), na Hr sicer so, ampak to, kar vidim, mi sploh ni prepričljivo. Madžarska je isto blizu, tudi Češka ni daleč, pa še na eno avstrijsko vzrediteljico sem se spomnila, mislim, da je celo na 'mariborski' strani Avstrije doma, lahko jo vprašam.