Hvala vsem za odgovore. Bom poskusila kar po vrsti pojasniti. Gre za ovčarje, bolj podrobno zaenkrat raje ne bi
.
Mogoče sem jaz že v štartu sestavila stvari tako, da ne grejo skupaj
. Sem hotela bolj samostojnega in stabilnega psa, ne takšnega, ki me bo rabil 24/7. Crkljivost mi ni važna. Ampak bi pa vseeno psa, ki bo rad šel v hribe, ko se bo šlo v hribe, ali na daljši sprehod. Ki bo imel vsaj nekaj veselja do dela in igre. V bistvu samo finega družinskega družabnika. Sem pripravljena delati na boljši komunikaciji, ampak kako to počneš s psom, ki ne kaže pretiranega zanimanja zate? Imam željo s psom kaj početi, sem imela v mislih vse od trikcev, agilitya, RO-ja, canicrossinga in terapevtskih zadev. Ampak sem si rekla, da bom počakala, da vidim, kaj bi obema ustrezalo. Da ne bom kot tisti starši, ki otroke vpišejo v vse žive krožke, pa bi otrok raje samo doma risal
. Nekako se mi ne zdi smiselno siliti psa v nekaj, kjer oba ne uživava. Če bomo ostali pri rednih sprehodih in poležavanju doma pa tudi ok. Bom preživela, verjetno.
Mogoče je zadnjič malo moj ego trpel, ker mi je bila pupa preko slik in informacij vzrediteljev res všeč. V živo pa se je zdelo, da bi jo lahko dal kot rožico v kot pa bi ji bilo isto, kot če nas je polna soba.
Nekako so mi naporni psi, ki ves čas pričakujejo, da boš nekaj počel z njimi in se ves čas ukvarjal z njimi. Ki hočejo pravzaprav ves čas delati in jim moraš tudi počitek odrediti. Ampak vseeno sem upala bolj na happy-go-lucky varianto psa. Ki se znajde, kamor ga postaviš. Kar, se zdi, ta psička se, le da ne zgleda preveč vesela ob tem. (Jao, se že jaz križam, ko to berem, a res ne vem, kako drugače napisati, kaj me je zmotilo.)
Kot pravi Lanabela, kaj če se ne ujameva in bova vsaka v svojem svetu in vsaka na svojem koncu štrika
.
Bom poskusila drugič res bolj mirno okolje izsiliti. Ker se mi zdi, da jo res najbolj zanima prostor in potem vse ostalo. Mogoče rabi še malo več časa. A zdaj še precej veliko spijo, tako da upam, da ne bo preštudirala prostora in se ulegla nekam v kot