pozdravček še z moje strani
vedno ko preberem, da si kakšen otrok želi psa malo, ne vem kako naj rečem, zamislim in začnem razmišljati, če si tak otrok res zaveda v kaj se spušča, ali pa je to samo neka želja, ali pa neka "kul" ideja imeti psa, ker ga ima pač toliko ljudi, se z njim sprehaja...
kuža, pa ne glede na pasmo pomeni OGROMNO odgovornost, tko sprejmeš k sebi drobceno bitje, za katero si se sam odločil, torej v celoti sam odgovarjaš zanj in si mu tudi dolžan priskrbeti, kar se da najboljše, najlepše pogoje za njegovo življenje, da bo to kar se da dolgo in prijetno, ne pa eno veliko trpljenje zanga pa tudi zate, ker tvoj srček ni več s kosmatinčkom vendar te zanimajo zdaj vse druge stvari. veliko ljudi je mnenja, ja, kupite otrokom živali, da se naučijo odgovornosti, a me to kar malo strese, se ti ljudje zavedajo, da kuža ni neka plišasta igračka, ki jo pač samo probaš, če ti bo všeč ti bo, če ne pa pač ne, jo nekam postaviš in mirno živiš dalje. kuža je živo bitje, ki si ne zasluži trpljenja in si ni sam izbral življenja, kje bo živel, kot sem že prej napisala s tem, da se odločiš za nakup psička ali pa posvojitev, sploh ni važno, se moraš ti, v tvojem primeru pa celotna družina zavedati v kakšno odgovornost se spuščate, da ne bo kuža "potegnil ta'kratko" in na koncu izvisel v vsem tem, ker boste s časom ugotovili, da zanj nimate več časa, ti pa tudi počasi odraščaš, se razvijaš, spreminjaš in raziskuješ različne stvari, hobije. vse lepo in prav, vendar kuža ni le hobi, vendar je kot mali otroček, popolnoma odvisen od tebe (hrana, sprehodi, veterinar,...), on bo zahteval svoje, pa če bo tebi takrat to prav ali ne, on bo to potreboval in pika.
ne to zdaj zrazumet, da te vsi napadamo, vendar vsi želimo čimveč ljudi ozavestiti, kaj pomeni imeti psa, kako velika odgovornost je to in preprečiti, da bi se zavetišča še naprej tako polnila kot se in da bi bilo čim manj ubogih zavrženih, potepuških, trpečih živali in čim manj neodgovornih lastnikov in čimveč odgovornih in dobro informiranih zato pa tudi so forumi, da lahko vprašaš če ti karkoli ni jasno in vsi, ki o določeni stvari vemo malo več svetujemo.
naj te pohvalim, da si pripravljen malo počakati in prihraniti še malo več denarja in se odločiti za rodovniškega kužka. ne narobe razumeti, da so rodovniški brezhibni, zdravi, ki ne morejo nikoli zboleti, ki ne potrebujejo olanja ker so pač rodovniški (to in še mnoge nesmisle je moč slišati od ljudi), vendar vedi, da je dobro imeti kar zajeten kupček denarja prihranjenega če se psičku karkoli zgodi, veterinarske storitve pa so zelo zelo zelo drage.
pred nakupom psička, res malo še premisli, kako bo čez nekaj let, če bo tvoja želja še vedno tako močna, če si res to tako močno želiš da si si marsičemu pripravljen odpovedati (razne zabave, ponočevanja,... - veliko odrekanj, vendar verjemi, da ti ne bo žal, kuža ti bo vs epoplačal, z ogromnimi obrestmi
)
na forumih je ogromno informacij, samo malo več časa si je treba vzet in pobrskat, prebrat kakšno knjigo, pa tudi kakšen pogovor v družini ne bo odveč
obišči kakšno razstavo, ta vikend si imel v ljubljani krasno priložnost pobližje spoznati pasmo, lastnike, prestavnike te pasme osebno
in pa seveda vzreditelje (glede tega se res dobro pozanimaj, preko raznih ponosnih lastnikov teh belih kosmatinčkov, katere ti svetujejo,....)
zdaj pa še nasvet glede male šole. ni tako dolgo nazaj, odkar je moj, zdaj na žalost že pokojni kosmati prijatelj obiskoval malo šolo, vendar bom čez nekaj mesecev zopet na istem - mala šola. no naj nekaj malega najprej povem še o sebi. praktično sem že od malega nekako v družbi živalic, psičkov... najprej je v moje življenje prišel mešanček, še najbolj podoben škotskemu ovčarju (ker sva bila še oba z bratcem majhna, so se za kužka odločili starši, vem da je bilo to neodgovorno, sam namen zakaj se odločiti za psa, pa še to skoraj za prvega psa ki nam je prekrižal pot - sorodniki. skratka, izbira niti ni bila tako napačna, vendar zaradi naše, predvsem neodgovornosti in neinformiranosti staršev, da bi se o psu malo bolj pozanimali, ga niti nismo cepili in tako je ubošček zbolel za pasjo kugo. ker imam vsaj v tem primeru odgovorne starše, ki jim živali nekaj pomenijo, marsikakšen se ne bi ukvarjal s to kepco, pa bi jo odpeljal nekam daleč v gozd in izpustil, kar na žalost mnogi res počnejo, grozno, vendar resnično, ne morem verjet, da obstajajo tako zlobni ljudje, da lahko milim očkam storijo kaj tako groznega, pa vedno znova pristanem pri mojem pantu in podobnimi primeri in se vprašam, kaj je z ljudmi, če je še kje kakšen normalen....aha, moj ljubček je to grozno bolezen preživel, vendar posledice so ostale in kljub temu doživel kar visoko starost, slabih 14 let, nakar so ga izdali kolki), malo sem zatavala, pa vendar, pred dvema letoma (še ne) smo se po dolgem premisleku le odločili, da se odločimo za nakup novega psička. moja ljubezen do živali, do psov je rastla in še raste in tako s emi je izpolnila želja in lahko sem kupila rodovniškega nemškega ovčarja, ki je bil res srček, lepšal mi je vsak dan znova in spomini mi jih še vedno, vendar sem ter tja še pride kakšna solzica.... nek ne vem kako naj napišem idiotski voznik mi je pred enim tednom povozil psa. ne vem kaj se takšnim ljudem plete po glavi. res je, da je bila polna luna, kar je očitno vplivalo na psa, pa mislim da je imela krempelce zraven tudi neka goneča psička (ni nujno, vendar takšno je moje mnenje, ker sem videla neko pasjo dušico, ki je tekla ob cesti. glede na to, da je bila polna luna se je kar dobro videlo, pa nekako bi že poskušala razumeti, če bi pes kar priletel na cesto, vendar je on že ob cesti šel domov, ko je prišel avto, s polnim gasom, ne da bi kaj zmanjšal, naravnost v psa, ko bi vsaj zmanjšal, ali pa ustavil, vendar nič, kot ne bi bilo nič, z isto hitrostjo naprej. če bi vozil po omejitvah (50) in če bi bil voznik normalen, bi panto morda preživel s hujšimi posledicami, ki bi jih bilo morda moč pozdraviti ali pa bi morda tudi cel prišel nazaj. slišala sem celo zgodbo, ko je šel že malo starejši pes ob cesti, ko pride tovornjak pa še nalašč zavit volan, samo da bomo povozili psa....druga pa je tudi o nekem blaznežu, ko vidi mačko in reče :" morda ima pa steklino" kaj s eje zgodilo z mačko mi najbrž ni treba razlagat. hotela sem povedat, da sem jaz na istem, že prej ko sem še imela tega nemškega ovčarja, sem razmišljala da bi enkrat morda kupila še eno psičko, iste pasme, malo ogledovala vzreditelje, pse, se odločila za eno psarno, ki ima po mojem mnenju najlepše predstavnike te pasme. zdaj ko sem brez kužka, začenja s eže drug teden, ki je blazno prazen, okvirno sem z vzrediteljem že zmenjena za novega kužka, tako da zdaj čakam na leglo, moram opraviti še neke formalnosti, papirji, iti na obisk,.... vendar je nekako že zmenjeno, da je en psiček že rezerviran zame
na dobro leglo je vredno počakati tudi dlje, verjemi, kasneje se ti bo obrestovali
naj zdaj na kratko povem, kaj se kužki naučijo v mali šoli. malo šolo, priporočam čisto vsem, ne glede na pasmo.
mala šola je odlična zaradi socializacije, kuža se navadi na druge kužke, druge ljudi, da se še kdo pogovarja z njegovim lastnikom, se z njim rokuje, on mora mirno to opazovati, srečanja z drugimi psi, nauči se teh osnov, ki se jih v nadaljnem šolanju nadgrajuje, in pa ki jih kuža potrebuje v vsakdanjem življenju, torej sedi, prostor, poleg, odpoklic (kuža je na malo daljšem povodcu, ga pustiš da dela pač kar dela, malo voha po tleh, gleda okoli, nakar ga ti pokličeš in kuža mora priti k tebi, ti ga kar naprej kličeš in narediš še kakšen mali korak, kuža pa ti mora slediti), mislim, da je to v grobem vse, kar se počne v mali šoli, ni kakšna huda znanost, neke osnove, da se tudi ti navadiš ravnanja s psom, kako ga moraš učiti,... v mali šoli je seveda še ogromno ogromno igre, vse je delano na principu igre, kuža se uči čez igro, po nekaj minutah učenja je na vrsi igra, tako da je kužku ta šola v veselje, da ne dela tega z odporom, vendar v tem oba uživata in se družita.
mislim da je to več ali manj z moje strani, no saj je nastal kar cel roman, vendar če le lahko rada svetujem, za dobro lastnikov in psičkov
preden se res odločiš za malega prijatelja dobro premisli, si preberi še mnogo stvari in če bo tvoja želja še vedno tako močna, ti želim mnogo sreče in veselih trenutkov s prijateljčkom