Včeraj me je za vedno zapustil moj največji sonček, moj miško, pikec,... Panto. Kot bi ga nekaj sililo me je še zadnjič v slovo pogledal in stekel proti cesti.... Žal mu ni bilo več pomoči.
Mnogo prehitro je tako končal svoje kratko, a sladko življenje. Kaj vse sva skupaj doživela, vse bo za vedno ostalo v mojem spominu.
Še danes sva se lepo sprehajala, podrla smrečico skupaj, vendar nisem niti slutila, da so to najine zadnje skupne urice. Moj sonček ni dočakal niti dveh let, njegova darilca ga še vedno čakajo, a kaj ko ne bo nikoli več, ves navihan prihitel v mojo sobo in ves navdušen ugotovil kaj novega bo zopet imel. Njegove igračke ležijo še vedno v njegovi posodici, kamor je vedno hodil iskat žogice, jih prinašal in čakal da se skupaj igrava. Vsaka stvar me spominja nanga, njegovi sladkorčki, krtače, njegov hlod, ki ga je imel najrajši, njegovi povodci.... vse je tako prazno brez njega, njegov pesjakec sameva, njega ni. On počiva, tam zunaj na hladnem in nikoli več se ne bova skupaj igrala, nikoli več me ne bo pogledal z njegovimi čudovitimi očkami, ki so me že prvi dan ko sva se spoznala čisto očarale.
Solzice tečejo in vedno bodo, ko se bom spomnila nate, ti pa boš za vedno ostal v mojem srčku in nikoli, nikoli te ne bom pozabila, tudi ko se bom s kašnim drugim psičkom podila po najinih travnikih boš ti vedno z mano in z vsemi, ki smo te imeli radi, ki si nam bil kot dodaten član družine, ki nam bo zdaj zelo manjkal. Panto moj miško, lepo se mej, pozdravi Leskota, Oscarja in se skupaj podite po lepših, bolj varnih travnikih, kjer ni avtov....