Najprej LP. vsem !! mnenje o psarni FRANSIMO of BOHEMIA ; Res je da ima psarna veliko psic tudi zame preveč legel ampak lahko lepo sledite zgodovini vsakega psa imajo urejene rodovnike, mladiči so cepljeni vet. pregledani , prav tako imajo psi krvne preizskave kjer izločajo nevarnost(epilepsije in agresije)!
...
Še nekaj vem da lastnica psarne lepo skrbi za krvno linijo in uvozi tudi kakšnega psa iz VB tako da se kri plemeniti !!
Pozdravljen Maser
V vsem citiranem se strinjam s tabo. In če kupec išče psa z namenom razstavljanja, vzreje ali pa če ni prav posebno zahteven, zgoraj navedena psarna ni slaba izbira.
Svoje mnenje sem podala s stališča kupca, ki kupuje psa za družbo, šport, skratka ga ima namen aktivno vključit v svoje življenje in v neko urbano sredino. Tukaj se pa ne strinjam v celoti s teboj. Že res, da psica prvi mesec večinoma sama poskrbi za mladiče, toda v drugem mesecu, ko se mladički začnejo zavedati tudi okolice, je vloga vzreditelja in čas, ki ga nameni mladičkom še kako pomemben. Socializacija se začne že v leglu in traja vse do štirinajstega, tudi do šestnajstega tedna. Vrhunec doseže med šestim in osmim tednom, po tem pa začne počasi usihati. Izkušnje, ki jih mladiči pridobijo v časovno natančno določenih in omejenih obdobjih svojega življenja, zapustijo trajne posledice v njihovem umskem in socialnem razvoju in tako kasneje pomembno vplivajo na njihovo osebnost ter na odnos do vsega, kar jih obdaja. Še posebej pomembne so socialne vezi. Prijetni in neprijetni vtisi iz zgodnjega »otroštva«, zgodnje izkušnje s svetom, stvari, ki se jih v tem času nauči, so trajni in jih ohrani vse življenje. Dobro socializacija jim daje prednost pred tistimi, ki so živeli v nestimulativnem, enoličnem okolju in so ob novih dražljajih veliko manj samozavestni, nezaupljivi, prestrašeni ali napadalni ter pogosto zelo odvisni od svojega skrbnika.
Skratka, mladiči, če se vzreditelj z njimi (in z vsakim posebej) ne ukvarja, se ob koncu drugega meseca le še intenzivno rangirajo med seboj (pretepajo, grizejo, podrejajo). Če pa so za povrh v stiku še z drugimi odraslimi nevzgojenimi in nervoznimi psi, se bodo od njih najprej naučili vsega najslabšega.
In takem primeru je dominanten mladič, še najmanjši problem. Ob stabilnem in doslednem lastniku mu bo hitro jasno, kdo je šef in kakšno je primerno obnašanje
Več težav je z mladičem, ki je bil v leglu na repu lestvice, saj mu strahu in občutka ogroženosti zlepa ne boš izbrisal iz glave in se bo pomanjkanje samozavesti in zaupanja kazalo v vsaki novi ali stresni situaciji.
Seveda mora novopečeni lastnik z vzgojo in socializacijo nadaljevat in to takoj, ko pripelje mladička domov. Igralne urice, stiki z drugimi mladički in dober inštruktor, ki zna s psi in lastniki (Hvala Simi, če bereš tole
) so ključni in zlata vredni.
Malo sem zašla… Torej, ker vem koliko časa mi vzame ukvarjanje samo z enim psom, sklepam, da se nekdo, ki ima doma dvajset psov in dve ali več legel istočasno, s temi mladički težko sploh lahko kaj ukvarja, kaj šele da bi jih primerno socializiral.
Upam, da sem svoje mnenje s tem utemeljila
Nikomur ne želim nič slabega, vsak se pač odloča sam zase, glede na prioritete, ki jih postavi.
Abby je vprašala za mnenje in moje je pač tako!
